Tudi paraolimpijske igre bodo odsev sveta, kakršnega si ne želimo.
Galerija
Zakija Hudadadi in Hosain Rasuli sta hotela iz Tokia v domovino in svet poslati sporočilo upanja in miru, vendar njuno letalo ni vzletelo. FOTO: Mednarodni paraolimpijski komite
V nadaljevanju preberite:
Zakija Hudadadi in Hosain Rasuli bi morala v torek, teden pred začetkom paraolimpijskih iger, prispeti v Tokio in teh nekaj dni izkoristiti za priprave na uresničitev svojih največjih sanj. Triindvajsetletna tekvondoistka s prirojeno invalidnostjo in leto dni starejši metalec diska brez leve roke, ki mu jo je razstrelila mina, sta bila ponosna, da bosta iz Tokia poslala v svet sporočilo upanja in miru. A letalo ni vzletelo.
Ni treba pojasnjevati, zakaj. Ko so talibi vstopili v Kabul, se je letališče zaprlo, negotovost pa se je naselila v vsak kotiček. Še posebno težko je invalidnim ženskam, ki so v Afganistanu dvakrat diskriminirane – zaradi spola in zaradi posebnega telesnega stanja. Zlorabe so bile tolikšne, da je organizacija za človekove pravice Human Rights Watch lani izdala 31-stransko poročilo, v katerem je opozorila na to. »Vsi Afganistanci s posebnimi potrebami se srečujejo s stigmo in diskriminacijo, ko si prizadevajo dobiti pomoč vlade, vendar so ženske in dekleta 'nevidne' žrtve teh zlorab,« je opozorila avtorica poročila Patricia Gossman, pomočnica direktorja organizacije Human Rights Watch.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji