Rešilno okrilje ESM za bitko proti koronakrizi

Bruselj – V območju z evrom še ni soglasja o tem, kako bi lahko uporabili evropski mehanizem za stabilnost (ESM) za bitko proti gospodarskim posledicam širjenja koronavirusa.

Videokonferenca finančnih ministrov se je sinoči končala brez skupne izjave. Kljub temu je vodja skupine držav z evrom, portugalski finančni minister Mário Centeno, govoril o široki podpori uporabi posojilne linije ESM v bitki s krizo.  

Na mizi je kreditna linija pod razširjenimi pogoji (v angleščini Enhanced Conditions Credit Line ali s kratico ECCL), ki sodi v okvir preventivnih previdnostnih ukrepov za pomoč državam. Kot je pojasnil Centeno, bi bila takšna linija odprta za vse članice. Meja pomoči bi bila pri dveh odstotkih BDP. »Razprava se je šele začela,« je opozoril.  

Drugače kot grška kriza

Po besedah predsednika ESM Klausa Reglinga imajo na razpolago še posojilno sposobnost višini 410 milijard evrov. Pomoč v posojilih bi bila lahko namenjena za financiranje zdravstvenih sistemov in blažitev gospodarskih posledic koronavirusa. Pogoj bi bil vrnitev k javnofinančni stabilnosti po koncu krize.



ESM so vzpostavili med dolžniško krizo. Iz mehanizma so državam, kot je Grčija, ob soglasju držav članic v okviru rešilno-reformnih programov zagotovili pomoč, ko se niso več mogle financirati na trgih. Posojila so bila strogo pogojevana z urejanjem javnih financ in reformami. Centeno je opozoril, da je dogajanje s koronavirusom drugačno kot dolžniška kriza, saj je simetričen zunanji šok, ki prizadene vse. 
 

Strah pred stigmo

V primeru koronakrize bi s posojili iz ESM preprečili, da bi se ranljive države znašle na udaru finančnih trgov, ki bi zahtevali visoke obresti za njihovo financiranje. Eno od tveganj je, da bi prošnja za posojilo državo stigmatizirala na finančnih trgih. 

Predvsem med severnimi članicami ni veliko navdušenja nad uporabo posojilnih linij ESM za pomoč v takšni krizi, kot se je pojavila s širjenjem koronavirusa. Za državo z največ dvomi velja Nizozemska.

Njihov finančni minister Wopke Hoekstra je po konferenci opozoril na pomen proračunskih pravil EU, ki državam pomagajo, da si oblikujejo rezervo za hude čase. ESM vidijo le kot posojilodajalca v skrajni sili.
 

Moralni hazard?

V zadnjih tednih se sicer veliko ugiba o uvedbi posebnih evrskih obveznic (v žargonu poimenovanih coronabonds). Naklonjenosti njihovi uvedbi je še manj. Zagovarjata jih predvsem Italija in Španija, v manjši meri tudi Francija.

Poskusi uvedbe takšnih obveznic so med dolžniško krizo propadli. Med njihovimi nasprotnicami je bila tudi Nemčija. Nasprotniki opozarjajo, da bi delitev tveganj  z uvedbo takšnih obveznic spodbujala moralni hazard.  

Jutri bodo o odzivih na krizo razpravljali še voditelji držav članic.

Slovenija v okviru enotnega in koordiniranega odziva EU v boju proti posledicam pandemije koronavirusa proučuje vse možnosti za financiranje potrebnih ukrepov, tako v okviru EU in njenih skladov kot tudi v okviru ECB, ESM, IMF in Svetovne banke.