Reševanje schengna s trdnjavo Evropo

Dunaj, Berlin – Avstrija sicer noče, da bi bilo njeno polletno predsedovanje EU videti zgolj kot ukvarjanje z eno temo, azilno-migracijskim vprašanjem, a vsaj na začetku je vse drugo v njegovi senci.

Dunajski visoki diplomati so v ocenah posledic kupčije med nemško kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem zadržani. Čakajo, kaj konkretnega bo Nemčija sploh naredila, in opozarjajo, da niti nemške koalicijske stranke še niso usklajene. V kupčiji je predvideno, da bi v primerih prosilcev za azil, ki jih ne bo mogoče neposredno vrniti v pristojne članice EU, na podlagi dogovora z Avstrijo postopek zavrnitve že na meji. Težava je, da tega nemško-avstrijskega dogovora (še) ni.

V svojih odzivih se bodo prilagajali nemškemu ravnanju. V takšnem kontekstu bi nemški poostritvi nadzora sledila poostritev na avstrijskih južnih mejah, predvsem z Italijo in Slovenijo. Odgovornost pripisujejo Nemčiji, ki da se je odločila za enostransko nacionalno ukrepanje. »Avstrija bo morala enako ukrepati na mejah,« je povedal avstrijski minister za transport Norbert Hofer. Sami namreč nočejo – tako kot nobena druga država – postati nekakšen žep za migrante.

Kot velik korak v pravo smer Dunaj razume sklepe vrha EU prejšnji teden, ki predvidevajo posebne platforme za izkrcavanje migrantov in beguncev (v Afriki) in tudi nadzorovane centre v EU, kjer bi prosilce, ki so upravičeni do zaščite, ločili od nezakonitih migrantov. Avstrija odločno podpira predvsem učinkovito varovanje meje. Če bi bila Unija pri tem uspešna, težav z režimom na notranjih schengenskih mejah in s premeščanjem prosilcev po državah sploh ne bi bilo.



Za upravljanje meje in migracij bo že v prihodnjem sedemletnem proračunu EU namenjenih 34,9 milijarde evrov ali skoraj trikrat več kot do zdaj. Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU nepričakovano omenila pogovore, »da bi na zunanji meji, denimo po potrebi v Sloveniji, a tudi v Bolgariji, še enkrat lahko okrepila nadzore na meji in da bi Nemčija ali Frontex tam tudi lahko pomagala«.

Ko so odgovarjali na vprašanje Dela o kontekstu razmislekov Merklove o okrepljenem nadzoru, so nas v nemški vladi napotili na sklepe vrha, po katerih morajo države članice EU zagotoviti učinkovit nadzor zunanje meje s finančno in podporo EU. Tudi vračanje neregularnih migrantov bi se skladno s sklepi moralo precej okrepiti. Glede obojega je pričakovana podporna vloga Frontexa z njegovo finančno krepitvijo in razširjenem mandatom. Vprašanje prihodnjega mandata Frontexa se bo pojasnilu nemške vlade urejalo na ravni EU.

Konkretnih dvostranskih pogovorov, denimo napotitev nemških zveznih policistov v Slovenijo, po vrhu še ni bilo, pojasnjujejo v Berlinu. Slovensko-hrvaška meja je med posebnostmi v EU, saj je schengenska, a po drugi strani ni zunanja meja EU (takšna bi lahko bila le na morju). Tudi na Dunaju je bilo neuradno slišati o Frontexu na slovensko-hrvaški meji. Diplomatski viri pri EU so pred kratkim že opozarjali, da se Slovenija v praksi spopada z enakimi težavami, kot da bi imela zunanjo mejo EU, saj da iz Hrvaške vstopajo migranti, ki prej niso bili registrirani.
 

Odločilni pogovori notranjega ministra s sosedami

Način obravnavanja migracij bo po prepričanju kanclerke Angele Merkel odločal o obstoju Evropske unije. Medtem ko socialdemokrati še razmišljajo, ali naj podprejo konservativni dogovor o večjem nadzoru nad prišleki, krščanskodemokratska prvakinja zagovarja ukrepe za več reda in zakonitosti.

Kanclerkini socialdemokratski partnerji, brez katerih ne bo mogoče uresničiti »masterplana« notranjega ministra Horsta Seehoferja za reševanje begunske krize, so v sredo še zavračali »zaprta taborišča« in Dietmar Bartsch iz opozicijske Levice je krščanskosocialnemu politiku citiral stavek iz Svetega pisma o izgonu Jezusa Kristusa. Alice Weidel iz nacionalistične Alternative za Nemčijo pa je v bundestagu kanclerko pozivala k odstopu. Evropska komisija sporoča, da omejitve gibanja prosilcev za azil dovoljuje tudi zakonodaja EU, če obstaja nevarnost za beg. Seehofer kot morebitna mesta za tranzitne centre omenja Passau, Rosenheim in münchensko letališče.



Kanclerka in njen minister za notranje zadeve morata najprej rešiti socialdemokratsko nasprotovanje tako imenovanim zaprtim taboriščem, a se največja levosredinska stranka Nemčije zaveda eksplozivnosti migrantskega vprašanja. Notranji minister in nekdanji bavarski premier se bo v prihodnjih dneh odpravil v države, iz katerih v Nemčijo prihaja največ že registriranih beguncev in tistih, ki nimajo pravice do azila, saj v SPD zahtevajo njihovo organizirano in človekoljubno vračanje. Seehofer napoveduje tudi novo zakonodajo o priseljevanju, ki bo olajšala zakonite migracije skladno s potrebami gospodarstva in vse družbe.

Kritiki pa tudi v primeru dogovora s SPD opozarjajo na razsežnosti nemških meja, ki jih ne bo mogoče nadzorovati na nekaj bavarskih prehodih in kanclerka je na zadnjem zasedanju frakcije CDU/CSU že napovedala okrepljene inšpekcije na območjih v bližini državnih meja. Policija lahko deluje v večjem radiju, saj tudi dosedanja pravila omogočajo ukrepe proti čezmejnemu kriminalu in tihotapstvu, a vse nemške dežele tega do zdaj niso počele na svojih mejah. V policijskem sindikatu že opozarjajo, da bi za to potrebovali močne okrepitve, saj se ne bi smeli osredotočati le na mejo z Avstrijo. Če je lani tamkajšnjo mejo nezakonito prestopilo nekaj več kot 16.000 ljudi, jih je drugje več kot 33.000.

Prvi korak k ureditvi, usmerjanju in omejitvi migracij, o čemer govori tudi kanclerka, bodo sporazumi s sosednjimi in drugimi evropskimi državami o vračanju tam registriranih migrantov. Ministra za notranje zadeve Seehoferja, ki je s svojim »masterplanom« povzročil tako resno vladno krizo, zdaj čakajo zelo konkretne naloge. V intervjuju za televizijsko postajo n-tv je ocenil, da bodo migrante v obmejnih »tranzitnih centrih« zadrževali največ 48 ur, že v tem času jih bodo vračali v države, iz katerih so prišli in kjer so na varnem. Več bo morda znanega že po skorajšnjih pogovorih nemškega ministra za notranje zadeve na Dunaju.