Galerija
Tommie Smith in John Carlos, ki sta na olimpijskih igrah v Mexico Cityju leta 1968 proti rasizmu v ZDA dvignila v zrak pesti, sta simbol olimpijskega aktivizma. FOTO: William West/AFP
V nadaljevanju preberite:
Prepoved političnih kretenj, kot je dvignjena pest ali klečanje med igranjem državne himne, je bila pravzaprav izrečena že lani, ko se še ni slutilo, da bodo morali tokijske igre preložiti zaradi pandemije. V olimpijskem statutu, ki je začel veljati julija 2020, je eksplicitno zapisano, da »na nobenem od olimpijskih objektov ne bo dovoljena nobena oblika demonstracij ali politične, verske ali rasne propagande«. To se je nanašalo na poteze, kot sta bila klečanje zvezde ameriškega ženskega nogometa Megan Rapinoe leta 2016 ali dvignjena pest metalke kladiva Gwen Berry na panameriških igrah pred dvema letoma. Zadnja je tudi na kvalifikacijskem tekmovanju za olimpijske igre pokazala hrbet ameriški zastavi, okoli glave pa si je ovila majico z napisom »športnica aktivistka«.
Da bi se lahko tudi v tem poletju dogajali podobni nastopi s političnimi konotacijami, je bilo jasno že, ko je imela Naomi Osaka, japonska teniška zvezdnica, ki bo sodelovala na poletnih igrah, lani med US Open na obrazu masko, ki je opozarjala na uboj Afroameričana Ahmauda Arberyja v Georgii.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji