Razkol v protestniškem gibanju

Bistvo protestov srbske civilne družbe, ki se je uprla nasilju oblasti, je bil bojkot volitev. Ker gibanju Eden od pet milijonov ni uspelo združiti opozicije, so se nekateri njegovi voditelji odločili, da se bodo vendarle udeležili aprilskih parlamentarnih volitev.

Članica gibanja Valentina Reković je v torek pojasnila medijem, da so se odrekli protestnim sprehodom, ker so opozicijski politiki ravrednotili in uničili njihov boj. Po njenih besedah je opozicija leta priključena na državni proračun zaradi golega preživetja. Čeprav se glasno pritožuje nad režimom, mu daje legitimnost. Tako se ne menja političnega sistem, meni. Kljub temu da oblast ni zagotovila pogojev za poštene volitve, so se odločili za ta korak.

Kompromitiranje upora civilne družbe

Civilna družba se je odzvala jezno, razočarano in začudeno. Najpogostejše vprašanje je, ali smo se zato sprehajali. Posledica bi lahko bila zavračanje protestov proti oblasti, ker vse več ljudi ocenjuje, da so dobro leto dni zapravljali svoj čas in energijo. To je voda na mlin oblasti na čelu s predsednikom države Aleksandrom Vučićem, ne glede na vzroke, ki so privedli do kompromitacije protestov.

Na zadnjem protestu minulo soboto so maloštevilni protestniki izžvižgali napovedi o udeležbi na volitvah. Ni še znano, ali se je zanjo odločila celotna mreža ali le skupina vidnejših organizatorjev protestov, ki si je samovoljno vzela pravico, da odloča v imenu gibanja. Iz registra agencije za gospodarske registre je za zdaj razvidno, da so se poleg generalnega združenja Eden od pet milijonov registrirala tudi istoimenska združenja v beograjskih občinah Vračar, Novi Beograd, Voždovac in Savski venac. To naj bi storili predvsem zato, da ne bi vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) registrirala lažne liste pod tem imenom.

Iluzija parlamentarne demokracije

Ker se zavzemata za bojkot volitev, sta Srđan Marković in Miodrag Simović že odstopila s položaja članov predsedstva združenja. Nasprotniki političnega brezvladja in samovolje srbskega vožda očitajo zagovornikom udeležbe na volitvah, da so politični nevedneži ali navadni kalkulanti. Po njihovem nimajo resnih možnosti, da bi dobili na volitvah večjo podporo, lahko pa bi se kot Vučićeva opozicija priključili širši koaliciji. Če so se prodali, jim sporačajo, da protesti niso njihova lastnina. V zraku je resen razkol v protestniškem gibanju.

Že pred tem je SNS je predlagala znižanje volilnega praga za vstop v parlament in lokalne skupščine s sedanjih petih na tri odstotke, ki je naletela na kritike opozicije in evropskih poslancev. Posledica znižanja volilnega praga bi bila, da bi poleg SNS in socialistov Ivice Dačića v skupščin vstopile še stranke, kot sta Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja in Srbska domoljubna zveza Aleksandra Šapića. Napredjaki niso postali čez noč demokrati, temveč skušaja zaradi morebitnega bojkota volitev s strani največjih opozicijskih strank ustvariti le videz demokracije in večstrankarskega parlamenta.