Priština ne spoštuje ameriških žrtev za Kosovo

Zahodni centri moči bodo po rešitvi grško-makedonskega spora povečali pritisk na Beograd in Prištino, ki sta zamrznila dialog o normalizaciji odnosov. Da ni zamrznjenih problemov, temveč so samo zamrznjene rešitve, poskušajo dokazati tudi v Natu in ZDA.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je včeraj poudaril, da bo Natova misija Kfor ostala na Kosovu na podlagi mandata ZN in da preučujejo le podporo kosovskim varnostnim silam zunaj Kforja. Spomnil je, da skladno z bruseljskim sporazumom iz leta 2013 varnostne sile ne smejo na sever brez soglasja Kforja. S tem se je odzval na izjave kosovskega premiera Ramusha Haradinaja, da ne obstajata sever in jug, temveč le enotno Kosovo, in da kosovske varnostne sile lahko gredo, kamor hočejo.

Ameriška zaušnica Prištini

Washington je zagrozil Prištini s sankcijami, če ne bo odpravila carin na uvoz srbskega blaga. Kosovski predsednik Hashim Thaçi je ocenil, da nekaj milijonov evrov škode, ki so jo povzročili Srbiji, ni bilo vredno ameriške zaušnice. Premier Haradinaj kljub temu vztraja pri carinah, ker noče popustiti Srbiji in Rusiji, čeprav ima rad ZDA.

V pismu, ki ga je ameriški veleposlanik v Prištini Philip Kosnett izročil Thaçiju, Haradinaju in predsedniku parlamenta Kadriju Veseliju, je Washington spomnil Prištino na ameriški prispevek k neodvisnosti Kosova. Pričakuje tudi spoštovanje žrtvovanja ameriške države ter tisočev njenih vojakov in diplomatov, ki so se osebno angažirali pri ustvarjanju boljše prihodnosti kosovske države. Izrazili so začudenje, da na Kosovu po vsem, kar so naredili skupaj, tako poenostavljeno gledajo na njihovo prijateljstvo in ignorirajo njihove nasvete.

Podpisniki pisma so navedli, da je zaradi vlade, ki noče prisluhniti nasvetom zaveznikov, odpovedal obisk na Kosovu general Timothy Orr iz nacionalne garde Iowe, ki sodeluje pri reševanju obrambnih vprašanj. Napovedali so možnost, da bodo ZDA suspendirale vojaško pomoč obrambnemu ministrstvu v višini 12 milijonov dolarjev, vključno z donacijo vojaških vozil humvee.

Če vlada ne bo takoj odpravila carin na uvoz blaga iz Srbije in BiH, ne bo mogoče spraviti odnosov med ZDA in Kosovom na prejšnjo raven, so zapisali v pismu namestnik pomočnika državnega sekretarja Matthew Palmer, namestnica pomočnika obrambnega ministra Laura Cooper in direktor za evropska vprašanja John Erath. Po njihovi oceni je Priština onemogočila ZDA nadaljevanje sodelovanja s kosovsko oblastjo. Ameriški State Department je minuli mesec zavrnil tudi izdajo vstopnega vizuma Haradinaju. Visoki ameriški diplomati pričakujejo odgovorno ravnanje tako Srbije kot Kosova, ki bo znova vzpostavilo dialog.

Mogherinijeva državna sovražnica

Thaçi je izjavil, da nikoli ni pomislil na to, da se bodo odnosi ZDA s Kosovom znašli pod vprašajem. Po njegovem mnenju Priština ne sme blokirati dialoga Srbije s Kosovom, nobena škoda, povzročena Srbiji, pa ne upravičuje škode v odnosih z ZDA. Haradinaj po drugi strani vztraja, da Priština ne bo odpravila carin, dokler Beograd ne bo priznal Kosova. Kljub temu je nekoliko popustil, češ da je pripravljen uvrstiti vprašanje suspenza carin na dnevni red vlade, če bo to predlagal kateri izmed ministrov.

Na seznam državnih sovražnikov je uvrstil visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, ker ni vztrajala pri medsebojnem priznanju Kosova in Srbije, temveč je dopustila možnost zamenjave ozemlja in spremembe meja. Po njegovem odpiranje tega vprašanja predstavlja agresijo, stališče Federice Mogherini pa je preprečilo EU, da bi v okviru bruseljskega dialoga dosegla sporazum o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Thaçi se ne strinja s tem. V Washingtonu je znova izjavil, da bi bilo sprejemljivo, če bi bili manjši popravki meje cena za sprejetje končnega sporazuma, katerega cilj je priznanje Kosova in članstvo v Združenih narodih.