Po oceni ministrstva 40 milijonov evrov za zdravila proti covidu-19

20.40 Po oceni ministrstva 40 milijonov evrov za zdravila v razvoju proti covidu-19

Vlada je na današnji dopisni seji izdala soglasje k pooblastilu Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za nakup zdravil za zdravljenje covida-19 v okviru skupnega javnega naročila držav članic EU. NIJZ ima tako proste roke pri nabavi inovativnih zdravil, ki so večinoma še v fazi razvoja. Ministrstvo za zdravje ocenjuje, da bi, da bi bilo v letošnjem letu za ta zdravila potrebnih 10 milijonov evrov, v letu 2022 pa 30 milijonov.

20.05 Pfizerjevo cepivo bo v revnejših državah v generični proizvodnji

Ameriški farmacevtski velikan Pfizer je z organizacijo Medicines Patent Pool ob podpori Združenih narodov sklenil dogovor o generični proizvodnji njegovega zdravila za covid-19 paxlovid, ki sicer še ni v uporabi. Ko bo zdravilo v uporabi, ga bodo lahko na podlagi licenčnega dogovora izdelovali proizvajalci generikov. Zdravilo bo na voljo v 95 državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki, kar bo pokrilo 53 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Pfizer na podlagi testov ugotavlja, da je zdravilo v obliki tablete paxlovid učinkovito, in bo kmalu zaprosil Upravo za hrano in zdravila (FDA) za dovoljenje za njegovo izredno uporabo v ZDA. V ZDA namerava Pfizer računati po 700 dolarjev za eno zdravljenje.

19.00 Ministrstvo za zdravje: Dokončni dogovori za pomoč iz tujine še niso sklenjeni

Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da pogovori z okoliškimi državami glede kadrovske pomoči slovenskim bolnišnicam, ki so izjemno obremenjene zaradi številnih bolnikov s covidom-19, še potekajo. »V tem trenutku uradno ni bil sklenjen še noben dokončen dogovor,« so pojasnili.

17.30 Na pomoč Sloveniji prihajajo medicinske ekipe iz Italije

V Slovenijo naj bi na pomoč pri spopadanju z epidemijo covida-19 prišle medicinske ekipe iz sosednjih držav. Kot je v izjavi danes povedala strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler, naj bi bil že sprejet dogovor z Italijo, da bodo v Slovenijo prišli na pomoč zdravniki in diplomirane medicinske sestre.

»Danes je prišla informacija, da naj bi prišel na pomoč strokovni kader iz sosednjih držav. Tako naj bi z Italijo že imeli dogovor za pet specialistov intenzivne medicine in deset diplomiranih medicinskih sester. Kot stroka si želimo, da bi vsem slovenskim covidnim bolnikom omogočili zdravljenje v domači državi,« je povedala Savnik Winklerjeva.

16.15 IJS: V skupini nad 65 let epidemija že dosegla vrh

Število okužb s koronavirusom je v starostni skupini nad 65 let predvidoma že doseglo vrh četrtega vala in upada, v svoji napovedi ocenjuje Institut Jožef Stefan (IJS). Gledano na celotno populacijo pa epidemija po njihovi oceni še vedno narašča. Zdravstveni minister Janez Poklukar je danes pojasnil, da prevladujejo okužbe med mlajšo populacijo.

Poklukar je poudaril, da v Sloveniji trenutno beležimo dva vrhova okužb, prvega v starostni skupini med petim in 15 letom, drugega pa v skupini med 24 in 34 letom.

15.50 V UKC Maribor 85 odstotkov covidnih bolnikov na intenzivni terapiji necepljenih

V UKC Maribor zaradi velikega priliva bolnikov s covidom-19 opozarjajo, da so razmere zelo resne, zato ponovno pozivajo ljudi k cepljenju proti tej bolezni. »Kar 85 odstotkov bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, ni cepljenih. Mlajši so čisto vsi necepljeni,« je dejal namestnik vodje covidnega intenzivnega oddelka Matej Bernhardt.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor imajo trenutno hospitaliziranih 175 bolnikov s covidom-19, od tega 42 na intenzivni terapiji. »Samo od včeraj do danes je bilo sprejetih 30 novih covidnih bolnikov,« je na današnji novinarski konferenci povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

V dosedanjih državnih načrtih je predvideno število bolnikov s covidom-19 v tem kliničnem centru 130 oseb v akutni obravnavi, kar so že presegli, ter 49 v intenzivni terapiji, čemur se hitro približujejo. V ponedeljek so odprli novo enoto za akutne bolnike v drugem nadstropju klinike za ginekologijo, kjer je prostora za še dodatnih 30 bolnikov, a jih bodo po ocenah Vogrina zasedli že v nekaj dneh.

Vodja covidnega akutnega oddelka Nina Gorišek-Miksić je pozvala javnost k streznitvi. »Če pogledamo po mestu, se zdi, kot da življenje teče normalno, vendar smo sredi največjega razmaha epidemije in tega se mora zavedati prav vsak od nas. Zato se zaščitimo pred virusom. Ta je izjemno nalezljiv in v trenutnem obsegu širjenja ni varen nihče, ki se ne zaščiti. Cepljenje res ni stoodstotna zaščita, a pomembno poveča zaščito pred hospitalizacijo in težjim potekom bolezni,« je pojasnila.

15.15 Politični vrh prejel tretji odmerek

S tretjim odmerkom cepiva proti covidu-19 so se cepili tudi predsedniki republike, DZ in vlade. Kot je razvidno iz objav na družbenih omrežjih, je predsednik republike Borut Pahor poživitveni odmerek prejel danes, predsednik vlade Janez Janša v ponedeljek, predsednik DZ Igor Zorčič pa prejšnjo sredo.

Z dodatnim odmerkom je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji cepljenih 176.740 ljudi.

14.17 Janković: Za otroke prve triade predlagamo samotestiranje na domu

Ljubljanski župan Zoran Janković je danes dejal, da vseh 47 ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol, oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje mestne občine ter tudi sam vladi predlagajo, da bi se otroci prve triade samotestirali doma. Predlagajo še, da se učencem od prvega do tretjega razreda dovoli uporaba zaščitnih mask iz blaga.

13.43 Na Bavarskem ob strmem porastu števila okužb zaostrujejo ukrepe

Nemška zvezna dežela Bavarska zaradi strmega porasta števila okužb z novim koronavirusom zaostruje omejitvene ukrepe. Obenem ministrski predsednik Markus Söder zahteva strožje ukrepe na ravni celotne države, saj da so nujni celostni koraki za zajezitev epidemije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.  V petih bavarskih okrožjih je sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev nad tisoč, v eni je celo 1362, kar je štirikrat več kot je nacionalno povprečje. Zaradi tega so na Bavarskem za restavracije in hotele uvedli pogoj PC, torej je vstop dovoljen le cepljenim proti covidu-19 in prebolelim. Söder je ukrep PC sicer zahteval za celotno državo. »Narobe je, da uvajamo krpanko ukrepov,« je povedal. Bavarec je še pozval vse cepljene osebe, naj gredo po petih mesecih od zadnjega odmerka po poživitveni odmerek cepiva. Zavzel se je tudi za obvezno cepljenje za določene poklice in obvezno nošenje zaščitnih mask v večini javnih prostorov.

12.47 Izvedba Slovenskega knjižnega sejma v živo dokončno odpovedana

Upravni odbor 37. slovenskega knjižnega sejma (SKS) se je po temeljitem preigravanju vseh možnosti, da bi po petkovi spremembi vladnega odloka o preprečevanju nalezljivih bolezni sejem vendarle potekal v živo, dokončno odločil za spletno izvedbo. Zaradi lokacije sejma in njegove narave namreč organizatorji pogojem odloka ne morejo zadostiti. Predsednik upravnega odbora SKS Miha Kovač je v sporočilu za javnost spomnil, da je odlok Vlade RS o preprečevanju nalezljivih bolezni iz dne 5. novembra prepovedal javne prireditve, tudi sejemske dejavnosti in kongrese. Upravni odbor se je tako 10. novembra odločil, da bo izvedba SKS v živo odpovedana.

Dva dni zatem pa je sprememba odloka sejemsko dejavnost pod določenimi pogoji ponovno dopustila. To je organizatorje sejma po Kovačevem zapisu postavilo pred nenavaden izziv in ponovno sprejemanje odločitve, ali sejem izvesti v živo ali le prek spleta. A so se organizatorji po temeljitem preigravanju vseh možnosti in po natančni proučitvi sprememb odloka na koncu odločili, da bodo sejem izpeljali le v spletni različici »v skrbi za zdravje in dobrobit obiskovalcev sejma ter vseh njegovih deležnikov in v želji po doslednem spoštovanju odloka Vlade RS o preprečevanju nalezljivih bolezni«.

11.48 V Avstriji novi črni koronski rekordi in dodatno zaostrovanje ukrepov

V Avstriji je zaradi covida-19 v zadnjih 24 urah umrlo 61 ljudi, kar je največ po 2. februarju. Obenem so potrdili 10.363 novih okužb s koronavirusom, na novo pa je bilo hospitaliziranih 113 covidnih bolnikov. Poleg zaprtja za necepljene, ki velja po vsej državi, dežele uvajajo še dodatne ukrepe. Epidemiološke razmere v Avstriji so alarmantne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V državi so v zadnjem dnevu potrdili kar 61 smrti zaradi covida-19, od tega v najbolj prizadeti Zgornji Avstriji 22. Število covidnih bolnikov v bolnišnicah je medtem naraslo na 2568, od tega jih 458 potrebuje intenzivno nego, 17 več kot dan pred tem. Sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe znaša 11.732.

Kritično je med drugim stanje v bolnišnicah na Solnograškem, ki so že na robu svojih zmogljivosti. Vodstva bolnišnic pristojne deželne politike opozarjajo, da zaradi preobremenjenosti kmalu ne bodo mogla več zagotavljati oskrbe bolnikov v skladu z veljavnimi medicinskimi standardi in načeli. Grozijo izredne razmere, v katerih bodo morale začeti izvajati triaže sprejema na intenzivno zdravljenje, je v dramatičnem pozivu politikom posvarilo vodstvo solnograških deželnih bolnišnic. Sestavljajo že posebne triažne ekipe, v katerih bodo zdravniki različnih strok in pravniki zaradi prevelikega števila bolnikov odločali, komu pomagati na intenzivni negi in komu ne. Potem ko od ponedeljka v celotni Avstriji velja zaprtje javnega življenja za ljudi, ki niso cepljeni proti covidu-19 in ga v zadnjega pol leta niso preboleli, posamezne zvezne dežele uvajajo še dodatne ukrepe.

11.44 NIJZ opozarja na problematiko porasta težav z alkoholom med epidemijo

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v razpravi o alkoholni problematiki v luči epidemije covida-19, ki jo je pripravil v okviru projekta Sopa, opozoril na problematiko porasta težav z alkoholom in z njimi povezanimi duševnimi stiskami. Projekt Sopa ali Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola se je začel oktobra 2016 in bo trajal do januarja 2022. Njegov osnovni namen je zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice, ki jih tvegano in škodljivo pitja alkohola ima za posameznika ali pa za njegove svojce, je navedeno na spletni strani projekta. Po podatkih raziskave NIJZ o vplivu pandemije na življenje PANDA-SI je v Sloveniji v času epidemije covida-19 od osem do 14 odstotkov odraslih ljudi pilo več alkohola kot pred epidemijo. Vodja projekta Sopa Tadeja Hočevar je pri tem poudarila, da je kar 40 odstotkov vprašanih strokovnjakov poročalo, da pri bolnikih opažajo več težav z alkoholom.

11.25 Kustečeva: Zaupajte stroki, da bodo otroci lahko obiskovali pouk v šolah

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je pred sredinim začetkom samotestiranja vseh učencev v šolah v videonagovoru prosila, naj vsi pomagajo in zaupajo zdravstveni in pedagoški stroki, da bodo lahko otroci, predvsem najmlajši med njimi, še naprej obiskovali pouk v šolah. Ministrica je opozorila, da je ta trenutek novi koronavirus med nami prisoten bolj kot kdaj prej. »Naša naloga v šolskem prostoru ta trenutek je, da naredimo vse, kar lahko, da bodo naši otroci in njihovi učitelji kljub vsemu lahko čim bolj običajno živeli dalje,« je dejala ministrica. Po njenih besedah je edini način, da šola ostane varen prostor in da bo lahko še naprej odprta, da učenke in učenci obvezno nosijo zaščitno masko in upoštevajo priporočila epidemiološke stroke ter da se obvezno samotestirajo. Kustečeva je še dejala, da čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko razumevanja in strpnosti. »Hvala za vso vašo pomoč, da bodo šole še naprej lahko ostale varen prostor za šolanje,« je sklenila Kustečeva.

10.03 Direktor Airbusa letalstvu napoveduje okrevanje

Letalski sektor po svetu je zaradi epidemije covida-19 doživel svojo največjo krizo, zdaj pa so na vidiku vse boljši obeti okrevanja, je prepričan direktor evropskega letalskega proizvajalec Airbus Guillaume Faury. V podjetju so namreč v zadnjih dneh oznanili več kot 350 naročil za različne modele letal, kar nakazuje okrevanje panoge. V ponedeljek je Airbus objavil, da so z ameriško korporacijo Air Lease podpisali predpogodbo za nakup 111 njihovih letal.

09.38 V ponedeljek potrdili 3763 novih okužb, delež pozitivnih 49,2-odstoten

Ob 7643 PCR-testih so včeraj potrdili 3763 novih okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delež pozitivnih je bil 49,2-odstoten. Poleg tega so opravili 81.690 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi aktivnih 45.434 primerov okužbe, 14-dnevna incidenca znaša 2154, sedemdnevno povprečje pa 3284. V primerjavi s prejšnjim ponedeljkom, ko so potrdili 3344 okužb z novim koronavirusom, so jih ta ponedeljek našteli 419 več. Ta ponedeljek so opravili tudi 28 PCR-testov več. Delež pozitivnih testov je bil tokrat višji za 5,3 odstotne točke.

V bolnišnicah zdravijo 1074 bolnikov s covidom-19, 236 jih potrebuje intenzivno nego. Pet bolnikov s covidom-19 je včeraj umrlo. 

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.210.122 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.132.229 oziroma 53,7 odstotka populacije.

08.00 Na Hrvaškem od danes obvezno izpolnjevanje pogoja PCT za državni in javni sektor

Na Hrvaškem so zaradi poslabšanega epidemiološkega stanja s polnočjo uveljavili izpolnjevanje pogoja PCT za javni sektor. Potrdilo o prebolelosti, cepljenju proti covidu-19 ali testiranju na okužbo bodo morali imeti poleg zaposlenih tudi uporabniki storitev državnih in javnih ustanov. Medtem se nadaljujejo protesti proti novim pogojem.  Odločitev o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT za hrvaški javni sektor bo veljala do nadaljnjega. Obenem so tudi zasebnim delodajalcem priporočili, naj uveljavijo podobne ukrepe v svojih podjetjih. Uvajanje pogojev PCT v državni in javni upravi sledi, potem ko so podobne pogoje na Hrvaškem že uveljavili za zaposlene v zdravstvu in socialni oskrbi.

Zaposleni v državnih in drugih javnih službah na Hrvaškem morajo od danes izpolnjevati pogoj PCT pri vstopu v prostore državne, regionalne, lokalne in javne uprave ter tudi v ustanove in podjetja, ki so v lasti države ali lokalne samouprave, je prejšnji teden odločil hrvaški štab civilne zaščite. Odločitev velja tudi za pripadnike hrvaških oboroženih sil in za zaposlene na hrvaških letališčih, so zapisali. Tisti, ki se ne želijo cepiti ali niso prebolevniki, se bodo odslej morali testirati najmanj dvakrat tedensko pred prihodom na delovno mesto. Direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravje Krunoslav Capak je povedal, da so z novimi ukrepi zajeli približno 270.000 zaposlenih v državnih in javnih službah ter v lokalni samoupravi, ne pa tudi v javnih podjetjih. Pričakuje, da se bo moralo testirati približno 100.000 zaposlenih.

07.00 V Španiji in na Portugalskem kljub visoki precepljenosti narašča število okužb

Tudi v Španiji in na Portugalskem kljub visokemu deležu precepljenega prebivalstva počasi narašča število novih okužb z novim koronavirusom. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je v ponedeljek v Španiji znašala 48, na Portugalskem pa skoraj 100, poročajo oblasti v teh dveh državah. Še pred mesecem dni je bila sedemdnevna incidenca v Španiji 18 okužb na 100.000 prebivalcev, na Portugalskem pa okoli 40, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V Španiji je sicer proti covidu-19 polno cepljenih skoraj 80 odstotkov ljudi, na Portugalskem pa skoraj 90 odstotkov. V obeh državah velja bolj malo ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Epidemiološke razmere v državah na Iberskem polotoku so precej boljše od razmer v večini drugih evropskih držav, vključno s Slovenijo.

07.00 Južna Avstralija z obveznim cepljenjem za šolsko in otroško varstvo

V Južni Avstraliji se uvaja ukrep glede obveznega cepljenja, ki bo primoral vse osebje in prostovoljce v šolah in centrih za varstvo otrok, da dobijo vsaj prvo dozo cepiva do 10. decembra, piše britanski Guardian. Med izjeme pa spadajo osebe, ki se ne smejo cepiti zaradi zdravstvenih razlogov, študente, starše ali skrbnike, ki odhajajo oziroma pobirajo otroke ter naključne obiskovalce v šoli. Vlada je tudi dejala, da bo nošenje mask za odrasle in srednješolce v šolah ostalo neobvezno. Minister za izobraževanje John Gardner je ob napovedi novega ukrepa dejal, da gre za pomemben korak, da »zagotovimo, da bomo lahko zaščitili naše otroke«.

06.00 Robert Carotta: V najslabšem scenariju bomo potrebovali 330 intenzivni postelj

Robert Carotta, koordinator bolnišničnih postelj za covid-19, je v sinočnjih Odmevih, kot povzema MMC, pojasnil, da je glede trenutnih razmer zaradi koronavirusa pri nas pesimističen. Kot je povedal, vse projekcije kažejo, da bo vrh epidemije prihodnji teden, 24. novembra. »V najslabšem scenariju bomo pravzaprav potrebovali 1300 postelj, 1300 hospitalizacij, od tega po najslabšem scenariju 330 intenzivnih. Torej, če računamo 290, kar imamo zdajle v načrtu za maksimalno zasedene kapacitete, jih do 330 še nekaj manjka.« Dejal je, da bodo ta teden poskušali najti še teh 40 oziroma 50 manjkajočih postelj, ki jih bodo potrebovali v primeru najslabšega scenarija.

Že zdaj je večina manjših bolnišnic v kriznem upravljanju in izvajajo izključno samo še urgentno dejavnost. Rezerve so po njegovih besedah v obeh največjih bolnišnicah, tudi še v Celju in verjetno še nekaj v Novem mestu. Po njegovih besedah bo v praksi to pomenilo, da se bodo operacijski bloki, operacijske dvorane spremenile v intenzivne enote. »Ko bodo bolnišnice na okopih, potem bomo dejansko zmožni in lahko izvajali samo še nujno od nujnega, kar se tiče covida in necovida,« je opozoril. Ne ve, kje je skrajna točka, da zdravstveni sistem pri nas sploh še vzdrži, da pa petkovi dogodki pred urgenco v Mariboru kažejo, da se lahko zahvalimo »samo strahotni iznajdljivosti, empatiji, profesionalnosti osebja UKC Maribor, vključno s predstojnikom Prosenom, da se nam ni že v Mariboru zgodil Bergamo.«

00.30 Pri zdravljenju in negi covidnih bolnikov bo pomagala tudi Slovenska vojska

Pri zdravljenju in negi covidnih bolnikov bo pomagala tudi Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi. Ta je danes s štirimi vojaškimi zdravstvenimi ekipami z 20 pripadniki priskočila na pomoč covidnim bolnišnicam, ki imajo zaradi visokega števila hospitaliziranih bolnikov težave z zagotavljanjem kadra. Prav tako bo vojska UKC Maribor posodila medicinsko opremo za spremljanje življenjskih funkcij bolnikov. 

Vojaške zdravstvene ekipe bodo pomagale v obeh univerzitetnih kliničnih centrih ter v celjski in novomeški bolnišnici. V vsako od bolnišnic je napoten zdravstveni tim, ki ga sestavljajo diplomirana medicinske sestra, zdravstveni tehnik oziroma srednja medicinska sestra, bolničar in dva vojaška reševalca. Glede na potrebe bodo delali na intenzivnih covidnih oddelkih, oddelkih urgentne medicine in drugih bolnišničnih oddelkih. Večina pripadnikov medicinskega kadra je iz vojaške zdravstvene enote, vojaški reševalci pa so pripadniki prve oziroma 72. brigade Slovenske vojske, je v današnji izjavi za medije ob prihodu ekipe v ljubljanski univerzitetni klinični center (UKC) pojasnil poveljnik logistične brigade polkovnik Franjo Lipovec.

Zdravstvenega kadra je v Slovenski vojski sicer več, a morajo ob tem zagotavljati tudi nemoteno delovanje vojske. Trenutno je tako 20 pripadnikov največ, kar lahko za pomoč bolnišnicam namenijo na daljši rok. A se bodo, kot je zatrdil Lipovec, razmeram prilagodili in po potrebi zagotovili več kadra. »Pomagali bomo tako dolgo, dokler nas bodo potrebovali,« je še dodal. Kljub temu da v ljubljanskem kliničnem centru večino dela opravijo sami, saj so večino nenujnih aktivnosti prestavili na kasnejše obdobje, so v teh časih vsake dodatne pomoči zelo veseli, je povedal vodja korporativne varnosti v bolnišnici Matjaž Tavčar. Spomnil je, da so v ponedeljek v Bolnišnici dr. Petra Držaja odprli dodatni covidni oddelek, pri čemer so jim prav prišle vse dodatne roke pri selitvi postelj in opreme. Zaradi razmer v UKC je aktivirana tudi skupina za krizno delovanje, ki po besedah poveljnika Civilne zaščite UKC Ljubljana Mirana Barukčića »koordinira delovanje prostovoljcev, pomoči, vsega, kar je izrednega v bolnišnici«. V naslednjih dneh pričakujejo tudi vsaj 19 prostovoljcev Rdečega križa Slovenije.