Hrvaška bo dvignila zapornice na 73 mejnih prehodih s Slovenijo in Madžarsko

Opolnoči bo Hrvaška postala del schengenskega območja in dvignila zapornice na 73 mejnih prehodih s Slovenijo in Madžarsko. Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović bo s svojo slovensko kolegico, ministrico Sanjo Ajanović Hovnik, nazdravil na mejnem prehodu Obrežje, slovenski in hrvaški mejni policisti pa bodo končali svojo zadnjo izmeno.

Hrvaška bo postala del schengenskega območja. Ob tej priložnosti bo južno sosedo obiskala predsednica evropske komisije Ursula von der Layen, trilateralnega srečanja pod pokroviteljstvom predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, ki bo v nedeljo opoldne potekalo na takrat že nekdanjem mejnem prehodu Obrežje, se bo udeležila tudi nova predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Ob tej priložnosti bo novo predsednico spremljala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

S prvim dnem novega leta bo nov razpored dela dobilo tudi 1034 hrvaških policistov, ki so do zdaj delali na 73 mejnih prehodih s Slovenijo in Madžarsko. Na nekaterih večjih prehodih, kot so Obrežje, Gruškovje in Goričani na meji z Madžarsko, bodo hišice ostale, zapornice pa bodo dvignjene. Na manjših prehodih bodo celotno infrastrukturo umaknili, sčasoma tudi rezilno žico, a to ne pomeni, da policisti ne bodo še naprej nadzirali meje. To bodo poslej opravljali s tako imenovanimi izravnalnimi ukrepi – ustavljali in preverjali bodo potnike in vozila, kot to počnejo druge policije schengenskega območja.

Večina 1400 slovenskih policistov ostaja

Na postaje za izravnalne ukrepe bo, kot smo v Delu že poročali, premeščenih tudi približno 1400 slovenskih policistov, ki so nadzorovali mejo, in večina jih bo še naprej delovala na obmejnem območju. Vsaka policijska uprava bo imela eno postajo za izravnalne ukrepe. Na upravah, ki mejijo na Hrvaško, pa bodo delovale še posebne skupine za izvajanje izravnalnih ukrepov, skupno bo policijskih postaj za izravnalne ukrepe dvajset. V slovenski policiji zagotavljajo, da nobeden od policistov ne bo izgubil službe, vendar bodo morali predvsem te s peto stopnjo izobrazbe dodatno usposobiti. Šesto stopnjo izobrazbe mora pridobiti okoli 280 policistov nadzornikov državne meje.

Kolone na mejnem prehodu Obrežje bodo postali zgodovina, saj bo Hrvaška opolnoči vstopila v schengensko območje in odprla meje s Slovenijo. FOTO: Voranc Vogel

Po vstopu Hrvaške v schengensko območje čaka njeno policijo v prihodnjem letu poleg nadzora meje še uvajanje Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (etias) ter vstopno-izstopnega sistema, ki sta vezana na izvajanje schengenskih pravil. Sistemi so namenjeni nadzoru ne le vstopa na schengensko območje, ampak tudi bivanja ljudi, ki prihajajo, tako da ni treba izvajati internih mejnih nadzorov. Četudi meje ne bo več, pa to ne pomeni, da se potniki lahko gibljejo brez osebnih dokumentov, opozarjajo hrvaške državljane.

Na Hrvaškem pa za zdaj ne načrtujejo širjenja mejnih prehodov s Srbijo, BiH in Črno Goro. Prvi preizkus za hrvaško policijo bo tako že na začetku januarja, ko se bo več sto tisoč potnikov vračalo v države Evropske unije. Največjo gnečo je mogoče pričakovati na mejnem prehodu Bajakovo na meji s Srbijo, a tudi na mejnih prehodih z BiH, od števila potnikov in vozil pa je odvisno, koliko kolon za vstop na Hrvaško bodo odprli.

Težave nezakonitih migracij medtem ostajajo, izziva za policijo pa ne predstavljajo zgolj v tem, temveč tudi v prihodnjih desetletjih.