Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Odstranjevanje večtonskih ostankov in iskanje odgovornih

Reševalci pod razbitinami iščejo morebitne preživele, a upanja je le malo. Glavni tožilec je dejal, da ne ve, kdo je odgovoren, a da ni šlo za nesrečo.
Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem, ko je v globino 45 metrov skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. FOTO: AP
Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem, ko je v globino 45 metrov skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. FOTO: AP
Be. B.
16. 8. 2018 | 07:04
16. 8. 2018 | 10:33
4:26
Po torkovi hudi nesreči zrušenja viadukta v italijanskem severozahodnem mestu Genova, ki je po zadnjih uradnih podatkih zahteval 39 smrtnih žrtev in 16 ranjenih, med njimi je 12 v kritičnem stanju, reševalci v razbitinah še iščejo morebitne preživele. V sredo je glavni tožilec v Genovi Francesco Cozzi sicer dejal, da je v zrušenju umrlo 42 ljudi. Upanja za preživele pod ruševinami je sicer vse manjše.

Notranji minister Matteo Salvini, ki je dan po nesreči krivdo pripisal tudi EU in zahtevam po proračunskih omejitvah, kritike so iz evropske komisije zanikali, sicer ni želel povedati, koliko ljudi bi še lahko bilo pod ruševinami, poroča AP.

O številki ni želel govoriti tudi zato, ker so počitnice: »Ni lahko ločiti med tem, ali se nekdo ne odziva, ker je na drugem koncu sveta in uživa, ali pa se ne odziva, ker je ujet v razbitinah«. Upa, da število žrtev ne bo naraslo, »čudeži so še možni,« a upanja je v resnici le še malo.

Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem, ko je v globino 45 metrov skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. FOTO: AP
Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem, ko je v globino 45 metrov skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. FOTO: AP

 

Odstranjevanje razbitin


Oblasti so pozvale k čim hitrejši odstranitvi ostankov več tonskih ruševin iz posušene reke, da bi preprečili, da bi se naredila prelomna pregrada, ki bi povzročila še dodatne težave v kolikor bi prišlo do hudega deževja.

Ostanke morajo odstraniti tudi iz cest, saj so po zrušenju viadukta ostali brez ene najpomembnejših povezav, je povedal Conte. Problemi so pri pretočnosti prometa v mestu, kot tudi pri širši prometni povezavi med Milanom in francosko mejo. Oblasti skrbi stabilnost dveh ostankov viadukta, ki bi se lahko porušil, zato so odredili evakuacijo okoli 630 ljudi iz okoliških stanovanj. Oblasti menijo, da bodo ta poslopja morali verjetno porušiti. Vlada je za evakuirane prebivalce obljubil nove domove v letu dni.

Upanja, da bi pod razbitinami našli preživele, je vedno manj. V soboto bodo pokopali 39 doslej identificiranih smrtnih žrtev, je v sredo še sporočil Conte - na ta dan bo v Italiji tudi dan žalovanja. FOTO: Valery Hache/AFP
Upanja, da bi pod razbitinami našli preživele, je vedno manj. V soboto bodo pokopali 39 doslej identificiranih smrtnih žrtev, je v sredo še sporočil Conte - na ta dan bo v Italiji tudi dan žalovanja. FOTO: Valery Hache/AFP



 

Kdo je odgovoren?


Velika pozornost pa je zdaj na tem, kdo je odgovoren za zrušenje okoli 200 metrov viadukta, ki je padel z višine približno 45 metrov.

Minister za promet Danilo Toninelli je v sredo krivdo pripisal podjetju Autostade perl'Italia, kateremu se v primeru odvzema koncesije obeta 150 milijonov evrov kazni. Kot je dejal, podjetje služi milijarde, plačuje pa davke v višini le nekaj milijonov. Vodstveni vrh je pozval k odstopu.



Conte je na facebooku zapisal, da je sicer na pravosodju, da ugotovi odgovornost za to nesprejemljivo tragedijo, da pa vlada ne more več čakati in da so sprožili korake za odvzem koncesije družbi za upravljanje avtocest, poroča STA. Italijanska tiskovna agencija Ansa je sicer poročala, da bi bila v primeru odvzema koncesije družba upravičena do kompenzacije v višini okoli 15 do 20 milijard evrov.

Italijanski namestnik premierja Luigi Di Maio je ocenil, da bi se tragediji lahko izognili, krivdo zanjo pa je pripisal družbi Autostrade per l'Italia, ker naj ne bi ustrezno vzdrževala zrušenega odseka. Slednja obtožbe zavrača. FOTO: Luca Zennaro/AP
Italijanski namestnik premierja Luigi Di Maio je ocenil, da bi se tragediji lahko izognili, krivdo zanjo pa je pripisal družbi Autostrade per l'Italia, ker naj ne bi ustrezno vzdrževala zrušenega odseka. Slednja obtožbe zavrača. FOTO: Luca Zennaro/AP


Po sredinem izrednem sestanku v Genovi, je glavni tožilec Cozzi poročevalcem dejal, da so bili v zadnjih dveh osredotočeni na iskanje in reševanje ljudi, dejal je, da ne ve, kdo je odgovoren za zrušenje viadukta, a dodal »da ni šlo za nesrečo«. Prav tako je povedal, da sam ni dobil nobenih opozoril, da bi lahko bil viadukt nevaren. »Če bi dobili opozorila, se verjetno nihče od nas čez njega ne bi peljal dvajsetkrat na mesec.«

Podjetje Autostrade per l'Italia neposredno upravlja z 2855 kilometri italijanskih avtocest. V njenem upravljanju je tudi avtocesta A10, na kateri se je v torek v Genovi zrušil del viadukta. Autostrade per l'Italia je sicer del skupine Atlantia, ki so ji po nesreči v torek delnice padle za deset odstotkov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine