Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Odpor za novo desetletje

Dišeče pristanišče bo letošnje leto sklenilo z velikimi protesti, nato pa s še silovitejšimi začelo novo leto.
V Hongkongu so prejšnji teden preživeli najhujši božič po letu 1941. FOTO: Reuters
V Hongkongu so prejšnji teden preživeli najhujši božič po letu 1941. FOTO: Reuters
31. 12. 2019 | 06:00
4:38
Zadnji dan tega leta so napovedane demonstracije v vseh večjih trgovskih središčih pa tudi v Viktorijinem pristanišču in četrti Lan Kwai Fong, kjer običajno pričaka novo leto veliko mladih ljudi. Protesti se bodo nadaljevali jutri, za kar je policija že izdala dovoljenje.

Organizatorji iz Fronte za državljanske človekove pravice pripisujejo poseben pomen demonstracijam, ki so napovedane za jutri. Te se bodo začele v parku okrožja Causeway Bay, končale pa v poslovni četrti v središču mesta. »Na novoletni dan moramo pokazati solidarnost v odporu vladi. Upamo, da bodo Hongkonžani šli na ulice za prihodnost Hongkonga,« je izjavil Jimmy Sham, vodja omenjene organizacije.

Načelnik območne policije Chris Tang je državljanom, ki se bodo udeležili demonstracij, vnaprej zagrozil, da bodo na nasilje ostro odgovorili. »Naredili bomo vse, da vas aretiramo,« je dejal.
 

Črni božič


Minuli konec tedna je policija aretirala 34 demonstrantov in poskusila s solzivcem razgnati množico, ki je blizu meje s celinsko Kitajsko ovirala prodajalce. Čeprav je Hongkong od leta 1997 znova del kitajskega ozemlja, je med obema stranema še vedno meja, ki jo je treba prečkati s potnim listom in posebnim dovoljenjem, ki ga morajo za vstop v nekdanjo britansko kolonijo imeti državljani LR Kitajske.

Novoletni protesti so bili napovedani, ko so v Hongkongu prejšnji teden preživeli najhujši božič po letu 1941, ko je japonska vojska po več tednih silovitih oboroženih napadov na ta dan vstopila v britansko kolonijo. Tudi tokrat so praznik, ki ga v Hongkongu proslavljajo s tremi dela prostimi dnevi, poimenovali »črni božič«, ker se je v trgovskih središčih zgodil silovit spopad med radikalnimi aktivisti, ki so se znesli nad prodajalnami z blagom iz LR Kitajske, in nekaterimi prodajalci ter pripadniki posebnih enot v civilu.

V Hongkongu so prejšnji teden preživeli najhujši božič po letu 1941. FOTO: Reuters
V Hongkongu so prejšnji teden preživeli najhujši božič po letu 1941. FOTO: Reuters


Demonstranti so vdrli v restavracijo mreže Maxim, ki velja za prokitajsko. Zasedli so vse stole, po mizah in tleh polivali omake, policiste pa obmetavali z barvnimi bombami. Območna vlada je zatrdila, da je bil zaslužek v božičnih dneh 30 odstotkov nižji od lanskega. Kljub temu je anketa, ki jo je izvedel dnevnik South China Morning Post, pokazala, da približno petina prebivalcev podpira vandalizem, denimo metanje opek in molotovk ter oviranje poslovanja prokitajskih podjetij. Čeprav imajo Hongkonžani tradicionalno odpor do kaosa in uničevanja, zbuja dejstvo, da protesti zdaj trajajo že skoraj sedem mesecev, območna vlada pa še vedno noče izpolniti zahtev demonstrantov, negodovanje tudi med tistimi, ki se sicer ne udeležujejo pouličnih protestov.
 

Cena neredov


V nedeljo se je več tisoč ljudi zbralo na ulicah v četrti Central, da bi vlado in njeno voditeljico Carrie Lam spomnili, kaj zahtevajo od nje. Tudi močen naliv za aktiviste ni bil ovira, da ne bi razvili črnega transparenta, na katerem so bili napisani vsi najpomembnejši dogodki od junija, ko so protesti pridobili resnost in množičnost. Demonstranti so vzklikali »pet zahtev in niti ena manj« ter zahtevali »razpustite policijo« in »Hongkonžani, maščujte se!«.

Med petimi zahtevami so ustanovitev neodvisne komisije za preverjanje grobega ravnanja policije, izvedba politične reforme, svobodne volitve za vodjo območne vlade in izpustitev aretiranih aktivistov. Po trditvah hongkonške policije so jih od začetka protestov privedli več kot 6000.

Na žalost ni težko predvideti, kako bo Hongkong videti prihodnje leto. Ker bodo jeseni volitve za zakonodajno telo in ker med aktivisti in oblastjo ni bilo pravega dialoga, je treba pričakovati nadaljevanje protestov. Cena neredov se kaže tudi v odlivu kapitala, upadu poslovanja in spodkopavanju ugleda dišečega pristanišča kot poslovnega, finančnega in transportnega središča Azije in celotnega sveta. Problem je v tem, da aktivistom, ki imajo te proteste za revolucijo, tudi dobri gospodarski rezultati njihovega mesta niso prinesli boljšega življenja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine