Občudovalec Mussolinija postal vodja italijanskega senata

Na ustanovnem zasedanju italijanskega parlamenta je bil danes za vodjo senata izbran drugi človek postfašističnih Bratov Italije, kontroverzni Ignazio La Russa. Poslanski zbornici medtem ni uspelo izvoliti novega predsednika, saj nobeden od kandidatov ni prejel zahtevane dvotretjinske večine. Glasovanje bodo zato v petek ponovili.

Desničarski politik in strankarski kolega Giorgie Meloni, ki bo kot prva ženska najverjetneje zasedla premierski stolček v Italiji, je v boju za vodenje senata premagal kandidata Lige Roberta Calderolija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

75-letni La Russa je prejel 116 glasov od skupno 206 senatorjev in tako zasedel drugo najvišjo funkcijo v državi, takoj za predsednikom republike Sergiom Mattarello.

Na Siciliji rojeni La Russa je v italijanskem parlamentu že od leta 1992. Velja za kontroverznega politika, med drugim zaradi svojih izjav o zgodovini Italije in fašizmu. Politiko ima tako rekoč v krvi, saj je bil že njegov oče Antonino La Russa lokalni uradnik Nacionalne fašistične stranke Benita Mussolinija na Siciliji, po drugi svetovni vojni pa se je pridružil Italijanskemu socialnemu gibanju (MSI), ki so ga ustanovili Mussolinijevi privrženci.

Zlikani obraz postfašizma

Med volilno kampanjo je trdil, da so vsi Italijani »dediči duceja,« med pandemijo covida-19 pa je na družbenih omrežjih svetoval, naj Italijani v pozdrav prenehajo stiskati roke in se raje poslužujejo fašističnega pozdrava, ki je analogen nacističnemu.

Poleg tega je pred štirimi leti v intervjuju ponosno pokazal svojo dnevno sobo, kjer je imel med drugim razstavljen Mussolinijev kip. Benito je sicer tudi njegovo drugo ime. 

Med letoma 2008 in 2011 je La Russa zasedal položaj obrambnega ministra v eni od vlad Silvia Berlusconija, leta 2012 pa je z Melonijevo ustanovil stranko Bratje Italije. V zadnjem mandatu je opravljal funkcijo podpredsednika senata.

Desni pol, ki je slavil na predčasnih volitvah 25. septembra, poleg Bratov Italije, ki so prejeli največ glasov, sestavljata še Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija. Po poročanju časnika Stampa naj bi v pogajanjih o sestavi vlade med tremi voditelji strank vladal kaos, saj Salvini in Berlusconi zahtevata nekatere ključne položaje.

Čeprav bi Liga in Naprej Italija, ki imata več izkušenj s sodelovanjem v vladi, lahko zagotovili bolj kompetentne osebe za vodenje posameznih resorjev, želi Melonijeva preprečiti, da bi na njeno vlado preveč vplivali glede na rezultate volitev močno oslabljeni koalicijski partnerici, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Italija se nagiba v desno kot nikoli po vojni

Nekateri zato menijo, da bo prišlo do zamud pri oblikovanju vlade, kar pa je Melonijeva danes zanikala. »Vse napreduje na najboljši možen način. Hitro bomo postavili vlado na noge,« je dejala. Pred tem je namreč napovedala, da bo vlada, najbolj desničarska po drugi svetovni vojni v Italiji, oblikovana do konca tega meseca.

Ustanovno zasedanje je v živo spremljala tudi 92-letna senatorka Liliana Segre, ki je preživela holokavst in je edina članica svoje družine, ki je iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz prišla živa. Poudarila je simboličen pomen svoje navzočnosti le nekaj dni pred stoto obletnico pohoda na Rim, ki je bil začetek fašistične diktature v državi.

Medtem poslanski zbornici oziroma spodnjemu domu italijanskega parlamenta danes ni uspelo izvoliti predsednika, saj noben od kandidatov ni dosegel zahtevane dvotretjinske večine. Glasovanje bodo zato ponovili v petek, navaja dpa.

Desnica ima sicer glede na rezultate volitev večino tako v poslanski zbornici, kot tudi v senatu. V novi parlamentarni sestavi je v skladu z reformo iz leta 2020 za tretjino manj poslancev oziroma senatorjev. Šele po izvolitvi predsednikov obeh domov parlamenta bo predsednik Mattarella lahko začel uradna posvetovanja o sestavi nove vlade.