O evrskem »investicijskem« proračunu

Berlin – Evrski »investicijski« proračun je zapisan že v koalicijski pogodbi nemške vlade. Zdaj je kanclerka Angela Merkel v ­časopisnem intervjuju pojasnila, kako naj bi bil videti. Takšen proračun naj bi prispeval k večji ­gospodarski konvergenci evrskih držav s pomočjo pri znanstvenem in tehnološkem razvoju ter inovacijah.

»Investicijski« evrski proračun bi bil na spodnjem delu dvomestne milijardne lestvice, treba pa se bo še dogovoriti, ali naj bo zunaj ali znotraj obstoječega proračuna Evropske unije, pa tudi, kako ta sredstva najučinkoviteje uporabljati in parlamentarno nadzorovati. Za trajnostno stabilizacijo skupne evropske valute, ki je nujna za uspešno gospodarsko delovanje, po prepričanju krščanskodemokratske prvakinje potrebujemo tudi bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, »dosedanji instrumenti ne zadostujejo«.

Za večjo neodvisnost od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) naj bi evropski mehanizem za stabilnost (EMS), ustvarjen med zadnjo krizo, preoblikovali v Evropski monetarni sklad s podobnimi pristojnostmi, kot jih ima IMF. »Skupaj z evropsko komisijo, ki že zdaj redno preverja konkurenčnost članic in upoštevanje pakta stabilnosti, naj bi bil eden od obeh stebrov stabilnosti v evrskem območju.« Nemška kanclerka nima nič proti razpravam o evru in tudi z novo italijansko vlado, katere stranki sta bili v predvolilni kampanji zelo kritični do tega, bo poskusila preiti k stvari. Da je to najbolje, ji narekujejo tudi izkušnje. »Seveda ima vsakdo svoje interese, v pogovorih pa smo doslej vedno našli za vse sprejemljive rešitve.« Solidarnost med evropskimi partnerji ne sme nikoli voditi v unijo dolgov, ampak je lahko le pomoč pri samopomoči.

Na novo opredeliti svoj položaj

Angela Merkel je poudarila, da trenutno vsa evropska gospodarstva rastejo in se povsod brezposelnost zmanjšuje, a tudi, da je v Italiji brezposelnost med mladimi še vedno »strašljivo visoka«. Z novo italijansko vlado se bo z veseljem pogovarjala, kako naj več mladih najde zaposlitev. Njeno osnovno prepričanje je, da si vsaka demokratično izvoljena vlada zasluži spoštovanje, s takšnim pristopom so tudi v konfliktu o nujnih grških reformah našli sprejemljive ­rešitve.



Novinarja časopisa Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung je zanimalo tudi, ali mora zdaj Nemčija tesneje sodelovati s Francijo, da bo vsaj nemško-francoski motor vodil Evropo naprej. Osrednji evropski državi lahko marsikje dajeta pobude, je odgovorila kanclerka, na koncu pa mora ukrepati Evropska unija. Že odhod Velike Britanije je boleč, opozarja pa tudi na obsežne probleme zaradi spreminjanja mednarodne ureditve: po hladnovojni bipolarnosti svet postaja multipolaren, ZDA, ki ostajajo supersila, pa ne priznavajo vseh multilateralnih dogovorov. V svetu je vse bolj vplivna tudi Kitajska, zato moramo Evropejci po prepričanju nemške prvakinje »na novo opredeliti svoj položaj v mednarodnih strukturah«.
 

Evropa mora postati bolj opravilno sposobna

Kanclerka je že pred letom poudarila, da mora Evropa lastno usodo vzeti v svoje roke, to je na Sorboni povedal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. »Evropa mora na zunaj in od znotraj postati bolj opravilno sposobna, da bodo v svetu upoštevali njen glas.« Evropa ni le mirovni, ampak tudi varnostni obet, kanclerka je znova poudarila temeljne vrednote demokracije, pravne države in človekovih pravic ter blagostanje in delovna mesta, zaščito pred terorizmom, varstvo zunanjih meja, ohranitev kulturne identitete in skupno ustvarjanje.