Nevarna razmerja med islamom in Nemčijo

Berlin – Naj je to pokrivanje žensk, socialna pomoč migrantom ali kriminal, islam v Nemčiji vzbuja veliko odpora. Osrednja evropska država je leta 2015 odprla vrata več kot milijonu beguncev iz muslimanske soseščine in drugod, zaradi česar se je razvnela ogorčena razprava o posledicah množičnega prihoda ljudi druge vere in navad.



Ko je pred dobrim tednom v Münstru kombi zapeljal na vrt priljubljene gostilne in pri tem ubil dva človeka ter jih več deset ranil, Beatrix von Storch iz Alternative za Nemčijo (AfD) ni edina pomislila na islamski terorizem. »Zmogli bomo!« je skupaj z jeznim smeškom na twitterju navedla izjavo kanclerke Angele Merkel po odprtju meja za sirske in iraške begunce, ki so jim sledili številni migranti iz Afganistana, magrebskih držav in drugod. Kmalu zatem je policija sporočila, da je ubijal in si po dejanju sodil sam 48-letni Nemec z zdravstvenimi in psihičnimi težavami, in visoka političarka nacionalistične in islamizmu sovražne stranke se je morala opravičiti.

Toda AfD je na zadnjih parlamentarnih volitvah iz nič postala tretja največja stranka v državi tudi zato, ker je v minulih letih nekaj prišlekov iz islamskega sveta res izvedlo teroristične napade, najbolj morilsko Tunizijec Anis Amri, ki je decembra 2016 z ukradenim tovornjakom ubil 12 obiskovalcev berlinske božične tržnice.

Nemčijo razburjajo tudi številna druga zločinska dejanja mladih moških, ki so obračunavali z dekleti, vrstniki drugačnega prepričanja in drugimi. Po raziskavi televizijske družbe ARD se je ponekod v Nemčiji število napadov z noži povečalo za skoraj tretjino.

Izredno stanje v Kandlu

V brandenburškem Cottbusu so napadi z noži povzročili prave boje med begunci in domačini, izredno stanje še traja tudi v pfalškem Kandlu, kjer je decembra afganistanski begunec ubil nekdanjo prijateljico. Žrtev je bila stara komaj 15 let, begunec pa se je lažno predstavljal za mlajšega, kot je dejansko bil.

Številni Nemci ne bi prepovedovali nožev, ampak nasilne priseljence, in takšni pozdravljajo ukrepe notranjega ministra Horsta Seehoferja, ki je že kot bavarski premier ostro napadal kanclerkino migrantsko politiko. Zdaj poskuša omejiti priseljevanje le na tiste, ki v resnici potrebujejo pomoč, vse druge bi rad čim prej poslal nazaj domov ali v zatočišča sosednjih držav. Pod drobnogledom kritikov priseljevanja so celo islamski prišleki iz prejšnjih priseljenskih valov, zlasti turški »gastarbajterji« iz časov prvega povojnega gospodarskega čudeža. Islamsko skupnosti Ditib z velikim vplivom na organiziranje islamske religije v Nemčiji so že prej obtoževali privrženosti čedalje bolj avtoritarnemu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, zdaj tega sumijo tudi financiranja nevarne rokerske bande Osmanen Germania. Številni v nemško družbo integrirani Turki se pritožujejo nad ozračjem strahu, ki ga v njihovi skupnosti ustvarjajo takšne tolpe in agresivni islamski pridigarji.

Tudi turška skupnost je že sprožila ogorčene razprave o vlogi žensk­ v muslimanskih družbah, saj so Nemčijo v preteklosti pretresali uboji sester in hčera, ki so si zaželele zahodnega načina življenja. Novi muslimanski priseljenci spet razgrevajo spore zaradi siljenja k pokrivanju glav in celotnega telesa, in celo nekateri liberalno usmerjeni priseljenci iz islamskih držav menijo, da bi bilo to treba vsaj v javnih šolah prepovedati tudi učenkam.

Mouhanad Khorchide iz Centra za islamsko teologijo münstrske univerze verjame, da bi se deklice tako lažje uprle odkritemu ali prikritemu izsiljevanju očetov. »Ruta na glavi osemletne deklice sugerira, da je seksualni objekt,« je prepričan potomec palestinskih beguncev, ki se je šolal v Avstriji in Libanonu ter leta 2012 razburil z vizijo razsvetljenega islama, humanističnega verstva, ki razglaša ljubezen do bližnjega in svobodo. Korana po njegovem prepričanju danes ne bi smeli razumeti dobesedno, a si je Khorchide s temi razmišljanji prislužil grožnje s smrtjo, v Nemčiji pa se počutijo ogrožene tudi drugi zagovorniki liberalnega islama.

Še ena žalostna posledica priseljevanja iz islamskih držav je antisemitizem in Nemčija, ki se globoko kesa zaradi genocida nad Judi v času nacizma, je s Felixom Kleinom pravkar dobila vladnega pooblaščenca za ta vprašanja. Tudi tu spori pogosto potekajo na šolskih dvoriščih, kjer islamski učenci ustrahujejo judovske.

Priseljenci niso le nasilni prejemniki socialne pomoči in nasprotniki Zahoda. Na berlinski aveniji Sonnenallee, o kateri celo nekateri migranti menijo, da bi morala spet priti pod nemško upravo, je tudi gimnazija Ernsta Abbeja s 97 odstotki učencev nenemškega rodu, ki jo je prizadevno vodstvo spremenilo v elitno šolo. A je takšnih primerov premalo, naval priseljencev iz islamskega sveta sili Nemce k prepirom, ali je islam tudi del Nemčije. Ni, izziva notranji minister Horst Seehofer. Del Nemčije so islamski priseljenci, njihova vera pa ne bi smela bistveno zaznamovati države. Angela Merkel je protestirala, a je Seehoferja sama imenovala za notranjega in domovinskega ministra Nemčije.