Nejasna pot do konca veta

Bruselj – Po madžarski in poljski blokadi sprejemanja sedemletnega proračuna EU in načrta za okrevanje Evrope, ki sta skupaj vredna več kot 1800 milijard evrov, kompromisa še ni na obzorju.

Kar zadeva retoriko, v Budimpešti še niso pokazali znamenj popuščanja. Ministrica za pravosodje Judit Varga je na zasedanju sveta EU za splošne zadeve bentila, da bi Madžarska (z mehanizmom za pogojevanje izplačil s spoštovanjem vladavine prave) lahko bila kaznovana na ideološki podlagi in tarča političnega pritiska. »Na srečo ne živimo več v političnem sistemu, ko si lahko bil kaznovan za ideološka in politična odstopanja brez kršitve pravil,« je razlagala. Z mehanizmom – nastal je kot kompromis v bruseljskih postopkih – da bi obšli lizbonsko pogodbo in sklepe z julijskega vrha EU.



Na njem so voditelji v sklepe sicer jasno zapisali, da bo uvedeno pogojevanje izplačil s spoštovanjem pravne države. Tako položaj razumejo tudi vse druge države članice, razen Poljske, saj podpirajo uredbo o pogojevanju. Nemški državni minister za zadeve EU Michael Roth je (madžarske) primerjave demokratične Evrope z avtoritarnimi režimi in diktaturami označil za popolnoma neprimerne. Pravna država pa da ni ideologija. Državni sekretar na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan je pozval k hitremu dogovoru. Upa, da imamo še nekaj dni ali tednov časa, a čas se izteka. Kako bo potekalo iskanje rešitve, v katerem bosta glavni vlogi imela nemško predsedstvo in predvsem kanclerka Angela Merkel, ni jasno.



Madžarska nima veliko manevrskega prostora. Uredbo, ki je že dobila široko podporo v evropskem parlamentu in svetu EU, je v sklepni fazi odločanja de facto nemogoče spreminjati. V celotnem procesu je evropski parlament odločno zahteval pogojevanje s pravno državo. Glede na prvi predlog Bruslja iz leta 2018 je uredba že tako razvodenela, zato bo ukrepanje proti kršiteljicam načela vladavine prava težje.

Nizozemski premier Mark Rutte je v razpravah v domovini pojasnil, da je kompromis, ki je na mizi, za njih spodnja meja. Tudi iz evropske ljudske stranke (EPP), v kateri še vedno vztraja Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána, prihajajo jasni pozivi, da ne bi smeli popuščati zahtevam Budimpešte. Predvsem v južnih državah članicah, ki so bile med prvim valom pandemije najbolj prizadete, si želijo hitro končati postopke, da bi se k njim lahko začel čim hitreje stekati denar za obnovo po pandemiji. Zaradi gospodarskih posledic drugega vala je stiska še večja.

Teoretično bi lahko načrt za okrevanje sprejeli zunaj okvira EU (brez Madžarske in Poljske) kot medvladno pogodbo, a takšen dolgotrajen postopek velja za politično in tehnično neustreznega.