
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kljubovanje spornim odločitvam ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je do zdaj, sodeč po javnomnenjskih anketah, obrestovalo več svetovnim voditeljem, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in dansko premierko Mette Frederiksen. Skok njihove podpore v zadnjih mesecih analitiki razumejo predvsem kot odraz neuspeha Trumpove strategije izkoriščanja ekonomske odvisnosti drugih od ZDA.
»Ta se je že kmalu po začetku mandata sprevrgla v rast inflacije, zniževanje števila novih delovnih mest ter padce borznih indeksov v ZDA,« je za Delo pojasnil Marko Lovec, mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. »To je dodatno opogumilo njegove nasprotnike oziroma tiste, ki jih je želel izsiljevati.«
Najbolj nazoren primer tega so Kanada, Ukrajina, Danska in Francija, ki so se znašle med tarčami Trumpovega protekcionizma, teženj po širjenju ameriškega ozemlja oziroma poskusov geopolitičnega preoblikovanja sveta. In vendar povečanje priljubljenosti njihovih voditeljev ni edini trend, ki ga je sprožil republikanski predsednik.
Trump je po oceni Marka Lovca tudi vzel zagon evropskim populistom, na čelu z madžarskim voditeljem Viktorjem Orbánom. Stranke, ki so se ideološko oprle na Trumpa, se zdaj spopadajo z dilemo, kako osmisliti republikančevo carinsko politiko, ki bo negativno vplivala tudi na njihove volivce, in zaščititi nacionalne interese. Do prilagajanja prihaja tudi na slovenski desnici.
Komentarji