Največje predsedniške afere v ZDA (ČASOVNI POTEK)

ZDA pretresa nov predsedniški škandal. Ameriški predsednik Donald Trump zanika, da je denar, ki sta ga dve ženski dobili v zameno za molk o razmerju z njim, prišel iz sklada za sofinanciranje predsedniške kampanje.

Nixonov »impeachment« (1972–1974)

Richard Nixon je (do zdaj) prvi in edini ameriški predsednik, ki je odstopil s svojega položaja. Drugega mu niti ni preostalo, saj je povsem izgubil podporo v kongresu zaradi škandala Watergate. Nixon je naročil prikritje prisluškovanja političnim tekmecem in vloma na sedež demokratske stranke v poslovnem kompleksu Watergate v Washingtonu. Serija intervjujev, ki jih je dal britanskemu novinarju Davidu Frostu, je šla v anale. A državljanov ZDA niti po tem ni prepričal – velika večina jih je bila še dve leti po odstopu prepričanih, da je Nixon brez dvoma kriv in si ne zasluži nobene vloge v ameriškem javnem življenju.

Reagan želel zgolj »boljše odnose« (1985–1986)

Ronald Reagan, 40. predsednik ZDA, nekdanji filmski in televizijski igralec, je v želji po izboljšanju odnosov s Teheranom odobril prodajo večje količine orožja Iranu. Denar je njegova administracija nato porabila za financiranje upornikov v Nikaragvi, ki so poskušali strmoglaviti tamkajšnjo levičarsko usmerjeno vlado.

Posledice nosi Bush (1988–1992)

Reaganov naslednik George B. W. Bush je ves čas zanikal, da bi karkoli vedel o aferi, a je bilo že takrat jasno, da so zanikanja za lase privlečena. Malo verjetno je, da bi Reaganovemu takratnemu podpredsedniku stvar popolnoma ušla mimo. Pred iztekom svojega mandata je pomilostil štiri vplivne člane Reaganove administracije, ki so bili obsojeni zaradi vpletenosti v afero.

Clintonu ne morejo dokazati ničesar (1992–1996)

Bill Clinton je bil eden od najbolj priljubljenih predsednikov v zgodovini ZDA, čeprav sta mu dve aferi skoraj spodnesli stolček. Vpletenosti v afero Whitewater, spodletelo nepremičninsko naložbo, s katero je Clintonov poslovni partner Jim McDougal zaslužil več milijonov dolarjev, mu kljub temu nikoli niso mogli dokazati.



Ko udari Monica (1998)

Zato pa je završalo pri Monici Lewinski. Za Billa oralni seks pač ni – seks. Clinton je pod prisego vztrajal, da s svojo praktikantko v Beli hiši ni imel spolnih odnosov, in preživel ustavno obtožbo, ki jo je zaradi oviranja pravice in krive zaprisege podprl predstavniški dom ameriškega kongresa. Preživel je tudi njegov zakon s Hillary Clinton.  

Bush na vsak način hotel vojno (2003)

Kritike, da je 43. predsednik ZDA George W. Bush na vsak način hotel vojno, ne glede na to, s kom, niso potihnile ves čas njegovega mandata. Dobil jo je, čeprav mu je skoraj spodnesla stolček in mu je drugi mandat pravzaprav »rešil« napad na newyorška dvojčka. V vojno z Irakom je šel, ker naj bi država skrivala orožje za množično uničevanje. Inšpektorji so se trudili, a ga nikoli niso našli.

Denar v zameno za molk (2016)

Donalda Trumpa bodo morda (ali pa tudi ne, pri njem se pravzaprav nikoli resnično ne ve) pokopale afere z ženskami. Ne afere same, temveč plačilo za molk o tem, da je spal z njimi. Denar naj bi, kot je včeraj priznal Trumpov nekdanji odvetnik Michael Cohen, šel iz sklada, namenjenega za predvolilno kampanjo. To je v nasprotju z ameriškimi zakoni. Predsednik je danes priznal, da je ženskam plačal za molk, a iz lastnega žepa. Mu bo sodišče verjelo?

Tu je kratek pregled nekaterih največjih afer, ki so zaznamovale predsedniške mandate v ZDA: