Na severu Kosova "umetna" humanitarna kriza

Na večinsko srbskem severu Kosova so v znak protesta proti sto odstotnim carinam na srbsko blago že drugi dan zaprte vse trgovine s hrano. Priština obtožuje Beograd, da skuša povzročiti umetno humanitarno krizo. Kosovska vlada jo namerava preprečiti z odprtjem začasnih velepodrajnih centrov v vseh občinah na severu Kosova.

Po navedbah medijev so zaprte tudi vse pekarne, kioski, gostinski lokali in bencinske črpalke. Predsednik združenja gospodarstvenikov na severu Kosova Radoš Petrović je pojasnil, da so prodali že vse zaloge trajnega mleka, zmanjkuje pa tudi drugih mlečnih izdelkov, sladkorja in olja. Zalog zmanjkuje tudi lekarnam, kjer ljudje najbolj množično kupujejo antibiotike, zdravila za kronične bolezni in antidepresive. Pekarne so danes kruh dostavile le kliničnemu centru v Kosovski Mitrovici. Direktor Milan Ivanović je napovedal, bo bodo začeli zdravila in sanitetni material dovažati z rešilci, paciente pa bodo prevažali v Srbijo.

Scenarij destabilizacije Kosova?

Premier Ramush Haradinaj je izpostavil, da bodo carine ostale zavedno, če Beograd ne bo priznal neodvisnosti Kosova. Po njegovem gre za poskus Srbije, da bi z umikom osnovnih živil in zdravil destabilizirala Kosovo. Cilj naj bi bil prisiliti vlado, da zamiži pred tihotapci, pri čemer ni glavni problem tihotapljenje hrane, temveč orožja in droge. Kot trdi Haradinaj, ima vlada dokaze, da posamezniki skrivajo prehrambene izdelke na svojih domovih. Z odprtjem začasnih velepodrajnih centrov, je še poudaril Haridinaj, bo vlada zapečatila suverenost države in pokazala, da je solidarna in odgovorna do vseh državljanov Kosova.

Po odpovedi srečanja v Parizu, na katerem naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel prepričala sprti strani, naj se vrneta za pogajalsko mizo, Bruselj in Washington pozivata Beograd in Prištino, naj nadaljujeta dialog. Ameriški veleposlanik na Kosovu Philip Kosnett je ponovil stališče ZDA, da se lahko sprti strani samostojno odločita, o čem se bosta pogajali, tako kot šefica evropske diplomacije Federica Mogherini pa je ocenil, da mora Priština ukiniti nerazumne carine, ki so blokirale bruseljski dialog.

ZDA so ključni igralec v dialogu?

Srbski predsednik Aleksandar Vučić ni pripravljen podpisati pravno zavezujočega sporazuma, ki bi predvideval priznanje neodvisnosti Kosova. Napetosti in varnostni izzivi na Kosovu, ki odlagajo pogajanja sprtih strani, ustrezajo njegovim interesom, ker mu omogočajo, da se ne zameri Zahodu, ohranitev tesnih vezi z Rusijo in oblasti. Po propadu idej o srbskem priznanju Kosova v zameno za članstvo v EU in o spremembi etničnih meja, tako vrnitev Rusije na evropsko in svetovno politično sceno kot krepitev Kitajske blažita pritisk na Srbijo.

Beograd je doslej zavračal vztrajanje Prištine, da je treba v reševanje kosovskega vprašanja vključiti ZDA, če se v proces ne bi vključila tudi Rusija. Po odpovedi srečanja v Parizu je vodja srbske diplomacije Ivica Dačić izjavil, da se je pokazalo, da EU brez ZDA ne more ničesar rešiti. Vodja srbske parlamentarne delegacije v skupščini Nata Dragan Šormaz je ocenil, da bi bilo najbolje, če bi rešitev odnosov Srbije s Kosovom prepustili ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Na prvi pogled se zdi, da sta zdaj Beograd in Priština na isti valovni dolžini, če ne bi Washington vztrajno ponavljal mantro, da je medsebojno priznanje najučinkovitejši in najhitrejši način rešitve kosovskega problema.