Muskov čedalje večji vpliv zdramil Washington

Ena največjih neznank prihajajočega mandata Donalda Trumpa se nanaša na vlogo, ki jo bo v administraciji novega ameriškega predsednika igral najbogatejši človek na svetu Elon Musk. O njegovem vplivu kroži vse več ugibanj, zlasti po nedavnih kongresnih pogajanjih za podaljšanje financiranja zvezne uprave, ki jih je Musk brez težav iztiril in zakonodajalce prisil k iskanju alternativne rešitve.

Potek pogajanj je vrgel senco dvoma na to, kdo v resnici sprejema ključne odločitve v Trumpovi administraciji. Namigovanja demokratov, da je to »predsednik Musk« in ne Donald Trump, so predstavniki republikančeve tranzicijske ekipe v zadnjih dneh ostro zavrnili. Na svoj način jih je zavrnil tudi zmagovalec novembrskih volitev. »Ne, [Musk] ne bo predsednik, o tem sem prepričan,« je Trump konec tedna dejal med političnim shodom v Phoenixu. »Ne more postati predsednik, saj ni bil rojen v tej državi.«

Delovanje iz ozadja

Ustanovitelju avtomobilskega podjetja Tesla in lastniku družabnega omrežja X, čigar premoženje strokovnjaki ocenjujejo na več kot 430 milijard dolarjev, južnoafriške korenine resda preprečujejo potegovanje za najvišji politični položaj v Združenih državah Amerike. Toda kritike skrbi predvsem njegovo delovanje iz ozadja, kjer mu tudi predstavniki republikanske stranke pripisujejo čedalje vplivnejšo vlogo v washingtonski odločevalski strukturi.

Po oceni Tonyja Gonzalesa, republikanskega kongresnika iz Teksasa, je položaj »zanimiv«. »Imamo [izvoljenega] predsednika, podpredsednika in vodjo spodnjega doma kongresa,« je dejal med nastopom na postaji CBS. »Zdi se, kot da je Elon Musk naš premier,« je poudaril kongresnik in potrdil, da je med kočljivimi pogajanji o podaljšanju financiranja zvezne uprave večkrat govoril s poslovnežem. Čeprav Musk ni bil izvoljen, je Gonzales vztrajal, da »velik del njegovega razmišljanja odraža voljo ljudstva«.

V novi administraciji bo Musk skupaj z Vivekom Ramaswamyjem, še enim poslovnežem in nekdanjim predsedniškim kandidatom, uradno zadolžen za vodenje službe za vladno učinkovitost, ki naj bi poskrbela za zmanjšanje birokracije in izdatkov v javni upravi. Prvotna zamisel za to posvetovalno telo je zrasla na Muskovem zelniku, Trump pa jo posvojil brez večjega obotavljanja, še posebno ko so se na račune njegove kampanje začele stekati Muskove izdatne donacije.

Sodeč po dogodkih prejšnjega tedna, »prvi prijatelj« od daleč že preizkuša svoje nove pristojnosti. Njegove objave so skupaj s Trumpovo intervencijo pomagale zrušiti kompromisni predlog, dosežen med republikanci in demokrati, s katerim je vodja predstavniškega doma Mike Johnson prvotno poskušal preprečiti zaustavitev financiranja zvezne uprave, zaradi česar bi brez plačila do nadaljnjega ostalo na stotisoče javnih uslužbencev. Trumpa in Muska je menda zmotilo predvsem to, da je demokratom v kompromis uspelo vključiti tudi denar za vrsto nepovezanih ukrepov.

Omejeni rok uporabe

Tik pred iztekom roka v soboto zjutraj je zakonodajalcem vendarle uspelo potrditi alternativni predlog, s katerim so financiranje podaljšali do marca prihodnjega leta, ko se bo s tem vprašanjem, pa tudi s Trumpovo zahtevo po zvišanju zgornje meje zadolževanja zvezne vlade, že ukvarjal novi kongres.

Do takrat bo več jasno tudi o Muskovem vplivu. Kot se je za ABC News izrazil neimenovani vir blizu Trumpove administracije, v Washingtonu še nikoli ni bilo poslovneža s tako veliko moči, rekoč, da se v 53-letnem multimilijarderju križajo bogastvo, nadzor nad enim največjih komunikacijskih sistemov na svetu ter interes za javno porabo, enim ključnih vprašanj, ki zanima Američane.

V tem pogledu lahko Muska ustavi zgolj kratek stik s Trumpom, kar je po mnenju nekdanjih predsednikovih zaveznikov povsem realen scenarij. »Ljudje, ki obkrožajo Trumpa, imajo omejen rok uporabe in na ta rok uporabe vplivajo zunanji dogodki,« je v enem nedavnih intervjujev opozoril Chris Christie, nekdanji republikanski guverner New Jerseyja. Podobna opozorila je slišati tudi iz ust republikanskih strategov, ki se sprašujejo, koliko časa bo izvoljeni predsednik želel deliti soj žarometov z neizvoljenim poslovnežem.