Neomejen dostop | že od 9,99€
V Grčiji danes nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih po hudi nesreči ladje s prebežniki, ki je v sredo potonila v Jonskem morju, a za zdaj, kot kaže, neuspešno. Oblasti se bojijo, da bi bilo lahko smrtnih žrtev nesreče, ki bi bila lahko ena najhujših te vrste v Grčiji, več sto. Doslej so našli trupla 78 ljudi.
Kot je davi za grški državni radio povedal tiskovni predstavnik grške obalne straže, ponoči niso našli ne preživelih ne žrtev s ponesrečene ladje. Po njegovih besedah domnevajo, da se ljudje v podpalubju ladje niso mogli rešiti, ko se je ta pričela potapljati, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Območje zahodno od polotoka Peloponez, kjer je potonila ladja, preiskujeta dva patruljna čolna, pa tudi helikopter in šest drugih ladij. Gre za območje, ki je eno najglobljih v Sredozemlju.
Po podatkih obalne straže so doslej našli 78 trupel, s čimer so popravili predhodno številko 79. Preživeli so 104 ljudje, ki jih bodo iz pristanišča Kalamata, kjer so bili začasno nastanjeni, danes in v petek prepeljali v begunska taborišča v bližini Aten. Nekaj več kot 25 jih sicer še zdravijo v bolnišnici, predvsem zaradi posledic podhladitve, so še sporočile oblasti.
Hkrati so oblasti začele s prevozom posmrtnih ostankov žrtev v Atene, kjer bodo odvzeli vzorce DNK za njihovo identifikacijo, je poročala grška državna televizija ERT.
Oblasti ocenjujejo, da bi bilo lahko smrtnih žrtev več kot 500, vključno s številnimi otroki. Ob tem poudarjajo, da dejansko število verjetno nikoli ne bo znano, saj številke temeljijo na pričevanjih preživelih in ocenah obalne straže o tem, koliko ljudi je bilo na prenatrpani ribiški ladji.
Po besedah rešenih migrantov je bilo na krovu ladje več kot 700 ljudi. Večina jih očitno ni mogla pravočasno zapustiti 30 metrov dolge in zarjavele ladje, ko se je ta v sredo zjutraj prevrnila in potonila približno 92 kilometrov od jugozahodne obale Grčije.
»To bi lahko bila najhujša pomorska tragedija v Grčiji v zadnjih letih,« je za ERT povedala Stela Nanu iz agencije ZN za begunce (UNHCR). Po besedah ene od uslužbenk UNHCR so preživeli v zelo slabem psihološkem stanju. Preživeli so po navedbah obalne straže večinoma iz Sirije, Egipta in Pakistana.
Na tragedijo se je danes odzval papež Frančišek, ki je prek državnega tajnika Vatikana Pietra Parolina sporočil, da je globoko potrt. Po besedah Parolina papež moli za umrle, njihove bližnje in vse, ki jih je ta tragedija travmatizirala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem je Kriton Arseni iz gibanja Mera25, ki ga je ustanovil nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal, da naj bi se ladja pričela potapljati po tem, ko jo je grška obalna straža pričela vleči z vlečno vrvjo. Ob tem se je skliceval na pričevanja treh preživelih.
Ladja z migranti je pred dnevi izplula iz Libije in je bila namenjena v Italijo. Po navedbah grške obalne straže so tako njeni predstavniki kot tudi ladje, ki so plule mimo, ljudem ponudili pomoč prek radia, vendar naj bi prebežniki to zavrnili z utemeljitvijo, da želijo doseči Italijo. Ker je bila ladja v mednarodnih vodah, je obalna straža lahko posredovala šele, ko se je ladja v sredo zjutraj znašla v težavah in se prevrnila, poroča DPA.
Grške oblasti so zaradi tragedije v državi razglasile tridnevno žalovanje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji