Moratorij na okupatorski jezik

Medtem ko v vrhovni regiji radi sprejemajo zakon, ki bo medije prisilil k uporabi ukrajinskega jezika, so v lvovski regiji na zahodu Ukrajine že uvedli moratorij na rusko kulturno proizvodnjo, ki bo trajal do konca ruske »agresije« na Ukrajino.

Ko so pred enim mesecem v lvovski regiji sprejeli moratorij na kulturne izdelke v ruskem jeziku, so ukrajinske organizacije, ki se ukvarjajo z razkrivanjem lažnih novic, burni odziv v ruskih medijih označile kot tipično propagando v vzhodni sosedi, ki da je priporočilo oblasti spremenilo v zakonsko prepoved. Toda v zadnjih dneh so se tudi v ukrajinskih medijih pojavile informacije, da ima to priporočilo dejanske učinke. Glavni urednik revije SHO Aleksander Kabanov se je na svojem profilu na facebooku pritožil, da so mu iz podjetja, ki dostavlja SHO po Lvovu, sporočili, da bodo prisiljeni prekiniti sodelovanje, če revije, ki že 13 let tako v ukrajinskem kot v ruskem jeziku obvešča o dogajanju na kulturnem in umetniškem prizorišču, ne bodo izdajali zgolj v enem, ukrajinskem jeziku.



SHO ima v Lvovu od 300 do 350 naročnikov, kar je »v tem času veliko«, je dodal Kabanov. Prepričan je, da mu ukrajinska ustava zagotavlja govorjenje in objavljanje v ruščini, medtem ko je početje regionalnih oblasti v Lvovu »očitni genocid na temelju jezika«.

Ukrajinski mediji ugotavljajo, da je to prvi učinek lvovskega »začasnega moratorija« na vse kulturne izdelke v ruskem jeziku, ki bo trajal do konca ruske agresije na Ukrajino. Ker so prepričani, da ni v skladu z ustavo, njegovo veljavnost na sodišču razveljavlja gibanje Ukrajinska izbira, ki ga vodi »prijatelj« ruskega predsednika Vladimirja Putina Vladimir Medvedčuk. Moratorij na ruski jezik so kritizirali tudi tuji diplomatski predstavniki. Kanadski veleposlanik Roman Waschuk ga je na twitterju opisal kot »ozkoglednega, diskriminatornega in preprosto neumnega«.



»In to pravim kot domači govorec ukrajinščine iz diaspore in goreči zagovornik tako afirmativne akcije za kulturne izdelke v tem jeziku kot različnosti,« je dodal 56-letni diplomat, čigar starši so po drugi svetovni vojni iz Ukrajine emigrirali v Kanado.

»Povsem se strinjam,« je zapisala njegova britanska kolegica Judith Gough, ko je svojim sledilcem na twitterju posredovala Waschukov zapis.



»In to pravim kot ljubiteljica in učenka tako ruskega kot ukrajinskega jezika,« je sebe opisala veleposlanica Združenega kraljestva.

A lvovski primer utegne biti le pionirski projekt za vso državo. Na začetku oktobra je ukrajinski parlament v prvem branju sprejel zakon št. 5670, s katerim hočejo okrepiti vlogo ukrajinskega jezika. V enem od členov zakona je zapisano tudi to, da morajo vsi mediji v državi obvezno objavljati v ukrajinščini. »To bi pomenilo smrt za Kyiv Post,« so zapisali v tem angleškojezičnem ukrajinskem dnevniku. Osnutek zakona zdaj dopušča izdajo takšnih publikacij, a le, če hkrati objavljajo tudi identično različico v ukrajinskem jeziku. »Za številne medije pa bo to preveč draga in nemogoča naloga,« so še ugotovili v časniku, ki samega sebe razglaša za »edini konsistentni proukrajinski glas v angleškem jeziku«.