Skrajna desničarska gibanja z nevarnimi idejami za svobodno družbo nikakor niso nov pojav, a očitno se je moralo za ukrepanje zgoditi nekaj izjemno hudega. Tako so v Avstriji razkrili neposredno povezavo med množičnim morilcem na Novi Zelandiji in Identitetnim gibanjem Avstrija. Desničarski terorist, ki je pred dvema tednoma v strelskem pohodu ubil petdeset ljudi, je namreč temu avstrijskemu gibanju nakazal donacijo.
Sporno povezavo je potrdil tudi avstrijski kancler
Sebastian Kurz in napovedal ukrepanje. »Naša pozicija je precej jasna,« je rekel. »Noben ekstremizem nima prostora v naši skupnosti, ne glede na to, ali gre za ekstremne islamiste ali za skrajne desničarje.«
Avstralski morilec, ki je na Novi Zelandiji ubil petdeset muslimanov, je avstrijskemu skrajnodesničarskemu gibanju nakazal donacijo »za zaščito evropske kulturne identitete pred islamom«. Šlo je za 1500 evrov donacije, avstrijska policija pa je preiskala stanovanje vodje gibanja
Martina Sellnerja in potrdila sum sodelovanja v teroristični združbi. Sellner je obtožbe o terorističnih povezavah zavrnil, a je priznal prejem donacije in da se je komunikacija s kasnejšim avstralskim morilcem končala z zahvalnim elektronskim sporočilom.
Sebastian Kurz: Noben ekstremizem nima prostora v naši skupnosti. FOTO: Reuters
Najprej jih je podpiral, zdaj zanika povezave
Boj proti skrajnim desničarskim skupinam je obljubil tudi avstrijski podkancler
Heinz-Christian Strache, čeprav so skrajni desničarski ideologiji blizu tudi njegovi populistično-desničarski svobodnjaki (FPÖ). »Odstraniti moramo vse povezave med Avstrijo in množičnim pokolom v Christchurchu,« je sporočil.
Ravno Strache je v preteklosti na facebooku večkrat delili objave Identitetnega gibanja Avstrija, leta 2016 pa je sporno gibanje celo pohvalil kot »mlade aktiviste, ki niso del levičarske družbe«. Tokrat je spremenil diskurz in zagotovil, da njegova stranka nima nobene povezave z avstrijskim identitetnim gibanjem.
Pravni strokovnjaki so sicer prepričani, da bo avstrijska vlada težko prepovedala obstoj avstrijskega identitetnega gibanja, saj sama donacija ni dovolj velik dokaz za potrditev sodelovanja v kriminalnem dejanju.
V Sloveniji se gibanje imenuje Generacija identitete, vse omenjene skupine pa objavljajo celo hvalospeve Adolfu Hitlerju. Vsem je skupno, da nasprotujejo istospolnim, liberalcem, globalistom, socialistom …
V Sloveniji obstaja Generacija identitete
Identitetno gibanje se je začelo leta 2003 v Franciji, nato se je razširilo v številne druge evropske države, njihovo glavno poslanstvo pa je menda upor proti množičnemu priseljevanju in islamizaciji. V Sloveniji se gibanje imenuje Generacija identitete, vse omenjene skupine pa objavljajo celo hvalospeve
Adolfu Hitlerju. Vsem je skupno, da nasprotujejo istospolnim, liberalcem, globalistom, socialistom … Poleg avstrijskih svobodnjakov so imeli povezave tudi z drugimi evropskimi skrajnodesničarskimi strankami: Alternativa za Nemčijo (AfD), Fidesz (Madžarska) …
Največkrat se somišljeniki povežejo po facebooku in drugih družbenih omrežjih. Facebook je že napovedal, da bo v prihodnje skrajna gibanja še podrobneje spremljal in odstranjeval sporno vsebino. Za to potezo se je poleg Facebooka odločilo tudi nekaj drugih družbenih omrežij, ki nočejo, da bi bile njihove platforme podlaga za širjenje ideologij za nadvlado bele rase.
Facebook je sicer že pred približno letom dni izjavil, da ne podpira sovražnega govora proti posameznikovi rasi, verskemu prepričanju in narodnostjo. Pri čemer beli nacionalizem, tako kot ameriški nacionalizem in baskovski separatizem, doslej ni spadal med prepovedane kategorije in je bil razumljen kot sprejemljiv način izražanja mnenja. Pri Facebooku so kot razlog navedli, da so »nacionalizem in separatizem dojemali kot širši koncept kulture in identifikacije posameznikov s svojo narodno identiteto«.
Na družbenih omrežjih obljubljajo ostrejši boj proti ekstremnim gibanjem. FOTO: Shutterstock
Za novozelandsko premierko omejitve na facebooku niso dovolj
Novozelandska premierka Jacinda Ardern je pozdravila ukrepe Facebooka, a je poudarila, da je treba storiti več. »Iz dogodkov v Christchurchu se moramo nekaj naučiti. Nočemo, da bi se potem moral nekdo to učiti znova,« je pojasnila novozelandska premierka. Dodala je, da je cilj omejiti škodljive vsebine, hkrati pa ohraniti »svoboden, odprt in varen internet«.
Omenila je težave Avstralije, Irske in Nemčije pri vprašanju ekstremističnih vsebin na družbenih omrežjih in zato ocenila, da bo potreben globalen pristop. »Lokalno lahko vsi promoviramo dobra pravila, a te platforme so globalne in zato sem prepričana, da bodo morale biti takšne tudi rešitve,« je izjavila. Nova Zelandija si bo po njenih besedah prizadevala za takšno globalno usklajevanje.
Avstralija je medtem ta teden vodstva družbenih omrežij posvarila, da bi jih lahko doletela zaporna kazen, če ne bodo s svojih platform hitro umaknili ekstremističnega materiala. Kot je pri tem komentiral avstralski premier Scott Morrison, lahko te platforme »reklamo dostavijo v pol sekunde«. To po njegovem mnenju pomeni, da lahko v enakem časovnem okviru umaknejo teroristične ali druge nevarne vsebine. STA
Nova politika začenja veljati prihodnji teden
Nova facebookova politika, ki bo začela veljati prihodnji teden, tako ne bo dovoljevala razpihovanja sovraštva na račun kakršnegakoli razločevanja med ljudmi, a bodo zato posamezniki še vedno lahko izkazovali narodno pripadnost.
Facebook bo v boju proti sovraštvu uporabljal napredno strojno inteligenco, ki bo zaznavala vsebino z belim nacionalizmom in separatizmom. Sistem bo prav tako iskal in brisal fotografije, ki so v preteklosti že vključevale sovražni govor. Podobne taktike se sicer Facebook že poslužuje pri brisanju vsebin s teroristično tematiko.
V boj z neprofitno organizacijo
Družbeno omrežje bo tiste posameznike, ki bodo na njihovi platformi iskali vsebino, povezano z rasnimi in nacionalnimi ideologijami, preusmerilo na stran
Life After Hate (Življenje po sovraštvu). To je neprofitna organizacija, ki se bori proti sovražnim skupinam in pomaga posameznikom, da jih zapustijo.
Komentarji