Mali vplivneži na pisti brez otroštva

Na Kitajskem starši otroke imenujejo bao-bei. Dobesedno to pomeni 'dragocenost'. Malčki to pogosto postanejo tudi v denarnem smislu, saj vse več Kitajcev svoje otroke potiska na modne piste, da bi ti že v najzgodnejšem otroštvu zakorakali v svet visoke mode, ob tem pa, seveda, dobro zaslužili.

V državi, v kateri je do pred tremi leti veljala politika enega otroka, so starši, zlasti tisti v mestih, za edince neusmiljeno zapravljali. Industrija otroških oblačil se je tako povečala na več kot 35 milijard evrov na leto, s tem pa se je pojavila tudi potreba proizvajalcev, da modele za mondene malčke prikazujejo na modnih revijah.

Tečaji za otroške manekene

V Pekingu poteka na tisoče predstavitev in zanje rekrutirajo manekenke in manekene, stare od treh let dalje. Na videz ljubko. Malčke naličijo profesionalci, med eno revijo jim zamenjajo tudi po sto oblek, dovolijo jim, da se sprehodijo pred kamerami, in jim za to včasih plačajo tudi do 10.000 juanov (1250 evrov). Problem je v tem, da lahko takšna modna revija traja od jutra do noči, celo 12 ur v enem dnevu, zato se velikokrat vse sprevrže v mučenje.

Otrok se mora najprej naučiti, kako hoditi, kdaj se obrniti, kakšen naj bo njegov izraz na obrazu in kateri kos oblačila naj sleče, ko se bo znašel pred objektivom. Ko se je na družabnih omrežjih pojavil posnetek matere, ki pretepa triletno hčer, ker ji vsega tega ni uspelo izpeljati brez napake, se je v kitajski javnosti razplamtela polemika o tako imenovanih otroških vplivnežih (kid influencers) – otrocih, katerih obrazi se tolikokrat pojavijo na družbenih medijih, da so že prepoznavni in privlačni za sponzorje in oglaševalce.



»To ni zdravo!« je ugotovitev, proti kateri ima malokdo prepričljiv argument. A se zaradi tega ni zmanjšalo število staršev, ki svoje otroke kljub temu potiskajo v ta posel. V Pekingu so pred tremi leti ustanovili eno od prvih šol za otroške manekene, in čeprav je tečaj drag – zlasti če starši najamejo zasebnega mentorja, ki se pri pouku posveča samo enemu malčku –, je slušateljev vse več.

...

To menda počnejo zaradi otrok

Svojčas so bili na Kitajskem številni starši obsedeni s tem, da bi njihov edinec igral klavir. Otroke so neusmiljeno silili k igranju in jih kaznovali, kadar so se upirali vadbi. Vozili so jih na zasebne učne ure ter se selili v druga mesta, samo da bi bili blizu najboljšemu učitelju. Zdaj se to dogaja z malimi manekeni. Obstajajo številna tekmovanja otroških manekenov in staršem ni žal ne denarja ne časa. Otroke vozijo po vsej Kitajski, samo da bi se udeležili ali (po možnosti) zmagali na katerem od teh tekmovanj.

Večina staršev trdi, da to počnejo zaradi otrok. Da bi jim okrepili samozavest, da bi jim utrli pot do slave, da bi jim omogočili lepše življenje … Vprašanje pa je, ali se vse to spreminja v »otroško delo«, ki je na Kitajskem uradno prepovedano.

Ko se je pojavil omenjeni posnetek matere in hčerke, so v Hangzhouu, glavnem mestu pokrajine Zhejiang in enem od središč kitajske modne industrije, uvedli predpis o omejitvi števila ur, ki jih lahko otroci preživijo na modni pisti. Poleg tega so proizvajalcem prepovedali, da bi otroke, mlajše od desetih let, uporabljali za oglaševanje svojih znamk.

Nekateri starši so zatrdili, da njihovi otroci radi pozirajo in se radi preoblačijo. Morda. Vendar na pisti brez otroštva pravzaprav ne morejo vedeti, kaj imajo v resnici radi in kaj preprosto morajo početi.