Letos rekordno število množičnih pobojev

V ZDA so letos zabeležili rekordno število množičnih pobojev. Po podatkih, ki so jih zbrali Associated Press, USA Today in univerza Northeastern University, je bilo v 41 pobojih ubitih 211 ljudi.

Množičen poboj je definiran kot incident, v katerem so ubiti najmanj štirje ljudje, pri čemer storilec ni vštet, poroča BBC.

Najbolj krvava letos sta bila poboja maja v Virginia Beachu, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, in avgusta v El Pasu, ki je terjal 22 življenj. Po navedbah raziskovalcev je bilo v 33 od 41 pobojev uporabljeno strelno orožje. Med zveznimi državami so največ množičnih pobojev našteli v Kaliforniji, in sicer osem.



Baza podatkov spremlja množične poboje od leta 2006, raziskave pa segajo v 70. leta prejšnjega stoletja, vendar tako velikega števila pobojev do zdaj še ni bilo. Drugo mesto po številu množičnih pobojev zaseda leto 2006, ko so našteli 38 primerov.
Čeprav je bilo leto 2019 rekordno po številu množičnih pobojev, pa ni bilo najbolj krvavo. To je bilo leto 2017, ko je v množičnih pobojih umrlo 224 ljudi. Takrat se je zgodilo tudi najbolj krvavo množično streljanje v zgodovini ZDA, ko je bilo na festivalu v Las Vegasu ubitih 59 ljudi.

Število množičnih pobojev v ZDA narašča, čeprav se število umorov na splošno zmanjšuje, komentira kriminolog in profesor na univerzi Metropolitan State University v Minnesoti. Rast je po njegovem mnenju delno posledica obdobja jeze in nezadovoljstva v ameriški družbi. »To je očitno obdobje množičnih streljanj,« je dodal.



Množična streljanja v ZDA vsakič znova obudijo razpravo o strožjem nadzoru nad orožjem. Po množičnih streljanjih avgusta v Daytonu in El Pasu je predsednik Donald Trump napovedal resne pogovore s kongresnimi voditelji o preverjanju lastnikov orožja, vendar se je tiho potegnil nazaj po dolgem telefonskem pogovoru z vodjo vplivne Nacionalne puškarske zveze (NRA) Waynom LaPierrom.

Trump je po pogovoru za medije izjavil, da v ZDA že zdaj zelo strogo preverjajo kupce orožja, in dodal, da so množična streljanja posledica težav z duševnim zdravjem.