Leto 2023 najbolj smrtonosno za humanitarne delavce, ubitih jih je bilo 261

Danes je svetovni dan humanitarnosti, posvečen humanitarnim delavcem, ki kljub ogrožanju svojega življenja pomagajo drugim. ZN ob letošnjem dnevu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj smrtonosno za humanitarne delavce, letošnje bi lahko bilo še hujše. Zato pozivajo h končanju kršitev mednarodnega prava in nekaznovanosti zanje.

»Kljub 75 letom mednarodnega prava za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev se kršitve nadaljujejo. Civilisti in humanitarni delavci plačujejo ceno z življenjem, odgovorni pa se izogibajo pravici,« opozarjajo Združeni narodi. »Čas je, da tisti, ki so na oblasti, naredijo konec nekaznovanosti in začnejo delovati za humanitarnost (#ActForHumanity),« poudarjajo.

Cilj letošnjega dneva humanitarnosti je pridobiti podporo javnosti, ki bo pomagala pritisniti na strani v konfliktih in svetovne voditelje, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev zaščite civilistov in humanitarnih delavcev na konfliktnih območjih.

ZN bodo vlade k delovanju za humanitarnost pozivali s številnimi dogodki, ki jih bodo ob dnevu humanitarnosti organizirali po vsem svetu. Ob tej priložnosti bodo po napovedih tudi objavili najnovejše podatke in trende o varnosti humanitarnih delavcev.

Cilj letošnjega dneva humanitarnosti je pridobiti podporo javnosti, ki bo pomagala pritisniti na strani v konfliktih in svetovne voditelje, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev zaščite civilistov in humanitarnih delavcev na konfliktnih območjih. FOTO: Javier Torres/AFP

Lani ubitih 261 humanitarcev

Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo lani po svetu ubitih 261 humanitarnih delavcev, kar je več kot še enkrat toliko kot leto prej, ko jih je bilo ubitih 118, torej gre za kar 137-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. Ob tem opozarjajo, da bi bilo letos v luči izraelske ofenzive v Gazi lahko to število še večje. Poleg tega je bilo lani ugrabljenih 78 in ranjenih 196 humanitarnih delavcev.

»Normalizacija nasilja nad humanitarnimi delavci in pomanjkanje odgovornosti sta nesprejemljivi in izredno škodljivi za humanitarne dejavnosti povsod po svetu,« je v izjavi ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnosti dejala Joyce Msuya, vršilka dolžnosti direktorice Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev.

Navedli so še, da so več kot polovico (163) smrtnih žrtev med humanitarnimi delavci lani zaznali po 7. oktobru, v prvih treh mesecih vojne v Gazi, večinoma so bili ubiti v izraelskih zračnih napadih. Takšno število v enem konfliktu in v tako kratkem času je brez primere, so dodali.

Najsmrtonosnejša Južni Sudan in Sudan

Poleg konflikta v Gazi sta za humanitarne delavce najsmrtonosnejša Južni Sudan in sosednji Sudan, kjer od aprila lani divja državljanska vojna, v teh dveh državah je bilo lani po podatkih ZN ubitih 59 humanitarcev. Z občutno nižjimi številkami sledijo  Izrael, Sirija, Etiopija, Ukrajina, Somalija, Mjanmar in Demokratična republika Kongo. Med smrtnimi žrtvami so večinoma lokalni humanitarni delavci.

OCHA svari tudi, da bi lahko letošnje leto znova preseglo lanski tragični rekord, saj je bilo do 9. avgusta po svetu ubitih 176 humanitarnih delavcev. Samo v Gazi jih je bilo od 7. oktobra lani, ko so izbruhnili spopadi med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ubitih več kot 280.