Legendi tehnologij našega časa se poslavljata

New York – Legendi ameriške garažne ekonomije, ki je ustvarila največja tehnološka podjetja tega sveta, se poslavljata. Ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin odhajata z vodstvenih položajev materinskega podjetja Alphabet. Tudi tega bo odslej vodil dosedanji Googlov generalni direktor Sundar Pichai.



Šestinštiridesetletna Page in Brin bosta ostala v upravnem odboru Alphabeta, in to z večinsko volilno pravico, zato bosta ohranila nadzor, ne bosta pa več vodila in usmerjala vsakodnevnega delovanja. »Čas je za vlogo ponosnih staršev, ki delijo nasvete in izkazujejo ljubezen, a brez vsakodnevnega nerganja,« sta sporočila v svojem blogu, prepričana, da je njuno 21 let staro podjetje že prestopilo prag odraslosti. Sinova znanstvenikov in profesorjev iz Michigana in Sovjetske zveze sta se seznanila med študijem na Univerzi Stanford ter svoje podjetje ustanovila v garaži kalifornijskega Menlo Parka. Danes je google najbolj obiskana spletna stran in največji iskalnik, skupaj z Applom in drugimi pa ustvarja tudi sloves Silicijeve doline kot tehnološkega inovatorja sveta.
 

Pichai je podvojil število zaposlenih

Page in Brin sta skupaj vredna več kot sto milijard dolarjev, s svojimi številnimi nepremičninami, jahtami, letalom Boeing, lastnim letališčem ter konjički, kot so skakanje s padalom in akrobacije na trapezu, pa si bosta zagotovo znala zapolniti čas. Že v zadnjem času sta se bolj kot z Googlom ubadala s projekti, kot so droni, samovozeči in leteči avtomobili, ter z najnovejšimi tehnologijami, kot dva izmed največjih ameriških filantropov pa tudi redno podarjata milijarde dolarjev. Sedeminštiridesetletni Sundar Pichai je podjetje bolj ali manj samostojno vodil že zadnjih nekaj let.



Pod njegovim vodstvom je Google skoraj podvojil število zaposlenih, na današnjih 114.000, poleg iskalnika vodi tudi videoplatformo youtube, največji svetovni operacijski sistem za pametne telefone android, vodilni brskalnik chrome, računalništvo v oblaku in še marsikaj od tistega, kar Alphabetu prinaša denar.
 

Googlove težave

Page in Brin pa odhajata tudi v času vse večjih političnih pritiskov na tehnološke velikane. Ameriški predsednik Donald Trump se s francoskim Emmanuelom Macronom prav zdaj prepira zaradi francoske odločitve za njihovo obdavčenje, zamisli, da je treba Google, Facebook ali Amazon razdeliti na več delov, pa tudi v ZDA niso več tabu. Zaradi njihove velikosti in tržnega vpliva so jim na obeh straneh Atlantskega oceana za petami regulatorji.



Hkrati se Googlovi zaposleni upirajo sodelovanju z ameriškim obrambnim ministrstvom, kar jim najbrž ne bo koristilo v republikanski Beli hiši, za Silicijevo dolino pa niso več samoumevna dosedanja bolj leva politična zavezništva. Demokrati Facebook obtožujejo, da je bil glavno orodje ruskih hekerjev proti tedanji predsedniški kandidatki Hillary Clinton, mnogi prikimavajo sedanji predsedniški kandidatki Elizabeth Warren in njenemu označevanju tehnoloških velikanov za monopoliste, ki nadzorujejo gospodarstvo in demokracijo. Težave se nakazujejo tudi doma. Google je pomagal uveljaviti edinstveno poslovno kulturo spodbujanja zaposlenih k izražanju svojega mnenja in potreb, a se zdaj srečuje tudi z nezadovoljstvom med njimi ter s poskusi sindikalnega organiziranja.