Kučan v odgovoru Mustafi Ceriću zanikal, da širi ideje o delitvi BiH

Nekdanji poglavar islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafa Cerić je obtožil nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana, da je on tisti, ki je leta 2011 začel z idejami o delitvi te države, ki so se izrazile v zloglasnem non-paperju. Kučan mu je danes odgovoril, da se je vedno zavzemal za celovito in suvereno BiH.

Cerić, ki je bil do leta 2012 kot reis-i-ulema tudi najvišji verski vodja muslimanov v Sloveniji, je v odprtem pismu obtožil Kučana, da je leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade za BiH »zasadil umetni virus« v sedanji non-paper, ko je zastavil vprašanje, »ali si državljani Bosne in Hercegovine sploh želijo to državo ali ne«.

Kučan je to poročilo pripravil za tedanjega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ta pa ga je hotel posredovati tedanjemu predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyju in ameriškim diplomatom. A te ideje ne v Bruslju ne v Washingtonu niso naletele na plodna tla, navaja Cerić v pismu, ki ga je na svojem blogu objavil 23. aprila.



Kot izpostavlja Cerić, je bil ta »antibosanski virus« že skoraj pozabljen. »Zahvaljujoč jeznemu in nesrečnemu Janezu Janši, ki je ta virus zavestno ali nezavestno odkril javnosti,« pa so dojeli, da je glavna teza Kučanovega sicer tajnega poročila ta, »da bi bilo bolje BiH razdeliti mirno ob nadzoru in posredovanju mednarodne skupnosti, kot pa da se še naprej krepijo medsebojne blokade, vse večji spori in zaostajanje v gospodarskem in družbenem razvoju«.



Cerić je izrazil tudi razočaranje nad Kučanom, ker da so ga imeli za »drugačnega nekdanjega jugoslovanskega Titovega politika od Miloševića in Tuđmana in da ima slovenski čut za resnicoljubnost, pravičnost in demokratičnost kot Jelko Kacin«. »Žal ste nas vi ne le razočarali, ampak užalili,« je med drugim še zapisal nekdanji poglavar islamske skupnosti v BIH.



Kučan mu je danes v pismu, ki ga je prejela tudi STA, odgovoril, da se je »vedno zavzemal za ozemeljsko celovitost suverene BiH, ki jo enakopravno konstituirajo vsi trije narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi, v mejah, kakršne je imela kot jugoslovanska republika«. Poudaril je, da se je vseskozi zavzemal tudi za evropsko prihodnost BiH.

Izpostavil je, da je pri pripravi poročila leta 2011 »izhajal iz krute realnosti, v katerih živijo državljani BiH in ne iz fiktivnih stanj in iracionalnih podmen«. »Moje izhodišče je bilo, da obstoj BiH zagotavljajo njeni državljani, ker je to njihov interes, in ne sile od zunaj ali od zgoraj,« je dejal.

Izgubljene priložnosti

Kučan je prepričan, da je obdobje od Daytonskega sporazuma »v veliki meri obdobje izgubljenih priložnosti«, nadaljevanje obstoječega stanja pa bi pomenilo »težko nadomestljivo izgubo za gospodarski in socialni razvoj, za blaginjo, za doseganje funkcionalnosti države in za njeno približevanje EU«. Še vedno meni, da »bi bile razmere v BiH danes bistveno drugačne«, če se mednarodna skupnost ne bi zadovoljila s statusom quo in dejstvom, da v BiH zdaj ni vojne.



»Celotna moja analiza, vključno z odstavkom, ki vas je, tako iztrgan, navedel k pisanju, je poziv za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH. Naj ponovim, BiH kot države treh enakopravnih narodov. Famozni non-paper, vsaj kolikor je poznan javnosti, pa se zavzema za razkosanje BiH, ne da bi njene državljane o tem kdor koli kaj vprašal,« je še poudaril Kučan.

Hkrati pa je Ceriću vrnil žogico in ga obtožil, da tudi sam deli državo, ker jo dosledno imenuje zgolj kot Bosno. »Z drugačno opredelitvijo bi pomembno prispevali k temu, da bi bila razmišljanja o razkosanju BiH odveč. Na žalost pa taka razmišljanja obstajajo tako znotraj BiH kot izven nje,« je še dodal Kučan v odzivu na očitke Mustafe Cerića.