Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Kosovski premier zaradi obtožnice odpovedal pot v Washington

»Zaradi novih dogodkov v Prištini, zaradi obtožnice, ki jo je vložilo tožilstvo posebnega sodišča, se moram vrniti v svojo državo,« je sporočil.
Obtožnica sicer še ni pravnomočna, saj jo za zdaj še pregledujejo sodniki, ki imajo za to šest mesecev časa. FOTO: Armend Nimani/Afp
Obtožnica sicer še ni pravnomočna, saj jo za zdaj še pregledujejo sodniki, ki imajo za to šest mesecev časa. FOTO: Armend Nimani/Afp
STA, A. I.
25. 6. 2020 | 15:35
25. 6. 2020 | 17:05
4:25
Kosovski premier Avdullah Hoti je odpovedal pot v Washington, kjer naj bi v soboto obnovili dialog s Srbijo. Za to se je odločil, potem ko je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu vložilo obtožnico proti predsedniku Hashimu Thaçiju. Vseeno pa Hoti sodeluje na današnjih pogovorih z EU v Bruslju.

Hoti je na Twitterju zapisal, da je zaradi te obtožnice obvestil posebnega odposlanca ZDA za dialog Beograda in Prištine Richarda Grenella, da ne more sodelovati na sestanku 27. junija. »Zaradi novih dogodkov v Prištini, zaradi obtožnice, ki jo je vložilo tožilstvo posebnega sodišča, se moram vrniti v svojo državo,« je zapisal.

Pot v Washington je najprej odpovedal Thaçi, ko je tožilstvo v sredo objavilo obtožnico proti njemu. A sprva je Grenell napovedal, da bodo pogovori vseeno potekali, in sicer med kosovskim premierjem Hotijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Kot je zapisal, spoštuje Thaçijevo odločitev, da ga na pogovore ne bo, »dokler se ne razrešijo pravna vprašanja teh obtožb«. Po Hotijevi odločitvi je Grenell zdaj napovedal, da bodo sestanek v Beli hiši preložili na kasnejši datum. Kdaj, pa bo sporočil že kmalu, je na twitterju napovedal ameriški diplomat.

Hoti danes v Bruslju kljub vsemu sodeluje na pogovorih s predstavniki EU. Srečal se je že s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki je pozdravil dejstvo, da je Hoti za prvi tuji obisk izbral Bruselj. Michel je ob tem tudi izpostavil nujnost napredka v dialogu Srbije in Kosova, ki je po dolgem zastoju znova načrtovan v juliju.

Kosovski premier se bo drevi sestal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo nato v petek srečala še s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Tako Hoti kot Vučić se bosta ločeno sestala tudi z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem, so danes sporočili v komisiji.

EU ne komentira obtožnice proti Thaçiju, saj da je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu neodvisen organ. Izpostavlja pa podporo tej pomembni instituciji, je danes v Bruslju povedal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella, Peter Stano.

EU ne komentira obtožnice. FOTO: Armend Nimani/Afp
EU ne komentira obtožnice. FOTO: Armend Nimani/Afp


Na vprašanje, kako bo obtožnica proti Thaçiju vplivala na potek dialoga, v Bruslju izpostavljajo, da EU ne odloča o tem, kdo so sogovorniki v dialogu, temveč so kosovske oblasti tiste, ki odločijo, kdo lahko najbolje zastopa njihove interese. Poudarjajo, da načrt ostaja nadaljevanje dialoga v juliju. Stano je danes znova poudaril, da ni alternative dialogu pod okriljem EU, če želita strani normalizirati odnose in napredovati na poti v EU. »Gre za njuno evropsko prihodnost in evropska prihodnost za ljudi na Kosovu in v Srbiji vodi skozi dialog pod okriljem EU,« je izpostavil.

Beograd in Priština sta pogajanja za normalizacijo odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, a so ta konec leta 2018 zašla v slepo ulico, potem ko je Priština uvedla carine na srbsko blago, Srbija pa je vztrajala pri kampanji za umik priznanja Kosova.
Hoti, ki je vodenje kosovske vlade prevzel ta mesec, je že po nekaj dneh na položaju odpravil omejitve uvoza blaga za Srbijo in s tem odprl pot za nadaljevanje pogajanj. Prejšnja premiera Ramush Haradinaj in Albin Kurti sta to zavračala.

Tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu je v sredo sporočilo, da je že aprila vložilo obtožnico proti Thaçiju in še devetim drugim osebam, ki jih bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v konfliktu na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja.

Po navedbah tožilstva so obtoženi odgovorni za skoraj sto umorov, pa tudi za številna mučenja, pregone in prisilna izginotja. Obtožnica sicer še ni pravnomočna, saj jo za zdaj še pregledujejo sodniki, ki imajo za to šest mesecev časa.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine