Borrell: Morali bi začeti razmišljati o rešitvi za čas po vojni

Po besedah zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella naj zunanji ministri ne bi razpravljali le o težkem položaju v Gazi. »Morali bi začeti razmišljati o rešitvi za čas po vojni,« je dejal. Pri tem naj ne bi šlo le za obnovo Gaze, temveč za celovito rešitev za palestinsko vprašanje. »To je prava politična težava, s katero bi se morali spoprijeti,« je ocenil. Na zasedanju bo predstavil nekaj scenarijev. 

V senci obleganja vse več ugibanj o prihodnosti Gaze

Državam EU je v nedeljo uspelo sprejeti skupno stališče s pozivom k takojšnjim humanitarnim premorom, da bi pomoč lahko prišla v Gazo. Izrael so pozvale, naj pokaže maksimalno zadržanost in zaščiti civiliste, Hamas pa k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev. Obsodile so Hamasovo uporabo bolnišnic in civilistov kot živega ščita.

Tanja Fajon: Humanitarna pomoč mora priti do cilja

»Najostreje obsojam napade na bolnišnice, na civiliste, na otroke, gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in skrajni čas je, da dosežemo humanitarno premirje,« je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU dejala vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon. Po njenih besedah ne zadošča samo povečanje sredstev za pomoč. Bistveno naj bi bilo, da pride do cilja, do ljudi.  

»Ključno je, da se ustavijo uničevanje bolnišnic, napadi na civiliste, zahtevamo tudi takojšnjo izpustitev talcev. To, da se ljudi uporablja za živi ščit, so grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava,« je dejala. Zunanja ministrica si želi, da bi čim prej prišli v položaj, ko bi se lahko spet pogovarjali o rešitvi dveh držav, torej tudi o priznanju Palestine.

Lenarčič: Dostavo humanitarne pomoči bi morali povečati

Evropski komisar za krizno odzivanje Janez Lenarčič je ob začetku zasedanja zunanjih ministrov EU opozoril, da se je humanitarni položaj v Gazi še dodatno poslabšal. »Večina bolnišnic ne deluje več. Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za paciente, za nedonošenčke v inkubatorjih,« je dejal.

Glavni razlog, da so prenehale delovati, je po njegovih besedah pomanjkanje goriva. »Od začetka te humanitarne krize se zavzemamo, da se dovoli dostava goriva za potrebe bolnišnic, za potrebe pekarn, za vodne črpalke. Zdaj vidimo, kakšne so posledice, ko bolnišnice druga za drugo ustavljajo svoje dejavnosti,« je dejal.

Dostavo humanitarne pomoči v Gazo bi morali povečati, saj ne dosega niti deset odstotkov potreb, je opozoril Janez Lenarčič. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Dostavo humanitarne pomoči v Gazo bi morali povečati, saj ne dosega niti deset odstotkov potreb po hrani, vodi in zdravilih. Na območjih, kamor bi jo morali dostaviti, bi morali uvesti prekinitve sovražnosti, je še pozval Lenarčič.