Ko mrkne facebook

Nekateri so si celo oddahnili in se končno vrnili k branju knjig, klicanju prijateljev po telefonu, pospravljanju in drugim opravilom, ki so bila običajna pred nenehno povezanostjo na spletu. Drugi so močno pogrešali virtualne znance, novice in obvestila ter se preprosto preselili na twitter, tiktok ali katero drugo družbeno omrežje, ki je pridobilo z začasnim Facebookovim mrkom. Vsi pa smo se zavedeli, kako zelo se je spremenil svet od harvardskih poskusov Marka Zuckerberga in njegovih sošolcev za virtualno povezovanje ljudi.

Pri Facebooku se hvalijo z 2,89 milijarde aktivnih vsakomesečnih uporabnikov, če k temu dodamo še tiste z drugih omrežij v Zuckerbergovem osončju, je bilo prizadetih še veliko več ljudi. V kalifornijskem Menlo Parku so v incidentu, ki ga pripisujejo napačnim programom, izgubili sto milijonov dolarjev neposrednih dohodkov in 47 milijard dolarjev borzne vrednosti. Vse to bodo lahko nadomestili, saj smo med nezaželenim mrkom prepoznali prijetne plati spletne povezanosti. O prijateljih in sorodnikih vemo veliko več kot prej, kadar se počutimo osamljene, komu pošljemo sporočilo, kadar se želimo pohvaliti z večerjo, jo poslikamo in objavimo fotografijo.
 

Moralno bankrotirano podjetje in grožnja demokraciji

Nikjer pa ni zapisano, da bi se to moralo dogajati le na facebooku, in največjemu družbenemu omrežju sveta se napovedujejo nove nevarnosti. Nekdanja zaposlena Frances Haugen ga je v začetku tedna pred ameriškim kongresom obtožila zavestnega širjenja dezinformacij v škodo otrok, najstnikov in drugih. Zaradi astronomskih dobičkov naj bi ignorirali ali celo sami poslabševali jasna znamen­ja, da družbena omrežja mladim dekletom poslabšujejo samopodobo.

»Vedo, da rangiranje na podlagi algoritmov ljudi dlje časa ohranja na spletnih straneh in tako pridobijo več denarja!« je obtoževala svetlolasa podatkovna inženirka, Facebook še spodbuja nasilje in je grožnja demokraciji, saj njegov sistem umetne inteligence menda ni preveč učinkovit pri prepoznavanju so­vražnega govora. »Zuckerberg, čas vašega prežanja na otroke se izteka!« je voditelja »moralno bankrotiranega« podjetja, ki se je raje kot na pričevanje v kongres odpravil na svojo jahto na Havajih, svaril demokratski senator Ed Markey, predsedujoči pristojnega senatnega pododbora Richard Blumenthal je govoril o trenutku v slogu »velikega tobaka« v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko so Američani obračunavali z velikimi pro­izvajalkami cigaret.



Mark Zuckerberg je dal prek svojih ljudi vedeti, da prej pri Googlu in Pinterestu zaposlena Frances Haugen v njegovem podjetju nikoli ni bila na dovolj visokem položaju, da bi imela vpogled v poslovno in drugo odločanje, sicer pa tudi sam soglaša z nujnostjo reguliranja njegovega in drugih družbenih omrežij. A če je mislil, da se bo s tem vihar polegel, se je zmotil. Facebook se je znašel v vrtincu nepomirljivih ameriških političnih in ideoloških razkolov in demokratsko senatorko slovenskih korenin Amy Klobuchar je že zanimalo, ali je pred januarskim vdorom privržencev prejšnjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa v kongres zmanjšal varovala za razpošiljanje dezinformacij. Newyorška kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez glasno zagovarja zamisel, da bi Facebook razbili na dele.
 

Politični in ideološki spopad

Na desnem polu ameriške politike vidijo Frances Haugen, ki naj bi demokratki iz Queensa darovala denar, manj kot žvižgačico in bolj kot instrument demokratov. Z napadi na Facebook in domnevne lažne novice, objavljene na njegovem omrežju, naj bi ti prikrivali svojo lastno zaroto za kronanje predsedniške kandidatke Hillary Clinton leta 2016 pred demokratičnim socialistom Berniejem Sandersom in tudi zato jim naj ne bi zadostovalo Zuckerbergovo sodelovanje pri spletnem in medijskem ignoriranju spornega delovanja Hunterja Bidna, sina demokratskega prvaka iz leta 2020 in sedanjega predsednika ZDA Joeja Bidna. Nekateri ameriški konservativci verjamejo, da hočejo demokrati z družbenih omrežij zbrisati vse njihove glasove.



Politični in ideološki spopad okrog Facebooka se bo nadaljeval najpozneje po vrnitvi Marka Zuckerberga s križarjenja in spet je slišati predloge za ukinitev člena 230 ameriške zakonodaje o komunikacijski etiki, ki spletna omrežja ščiti pred tožbami bolj kot običajne medije. Za pomoč najstnikom, ki jih takšni ali drugačni algoritmi še posebej prizadenejo, številni strokovnjaki že zdaj predlagajo večji nadzor staršev nad spletnimi aktivnostmi otrok.

V razgretem ameriškem političnem ozračju pa tudi to ni več nesporno, saj je slišati celo predloge za posredovanje zveznega preiskovalnega urada FBI na sestankih šolskih uprav, ki so vse bolj vroči, ker nekateri starši nasprotujejo »prebujenim« šolskim načrtom. V šolskih knjiž­nicah je vse več knjig s prikazi spolnih dejanj, tudi pedofilskih, so se nedavno pritoževali na zasedanju uprave javnih šol virginijske občine Fairfax. Že prej je izbruhnil vihar zaradi zagovarjanja prirojene krivde vseh belcev za ameriško rasistično preteklost. V takšnem ozračju na družbenih omrežjih, ki že po definiciji spodbujajo razprave, ni mogoče pričakovati le fotografij doma pečenih potic in sprehodov ob morski obali, ampak se bodo spori zaostrili za vse in ne le za ameriške uporabnike.