Ali prekinjeni upor pomeni konec skupine Wagner?

V Rusiji se po uporu skupine Wagner, v katerem naj bi bilo po neuradnih navedbah ubitih okoli petnajst ruskih vojakov, razmere umirjajo. Vseeno bo v Moskvi v ponedeljek dela prost dan. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je o razmerah posvetoval z več kolegi. Kje je po umiku iz Rostova na Donu vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin, trenutno ni znano.

Nova Gazeta je medtem poročala, da je Wagnerjeva vojaška oprema tam poškodovala več kot 10.000 kvadratnih metrov cest. Po besedah župana Alekseja Logvinenka naj bi škodo popravili v dveh dneh.

Po dogovoru z Moskvo naj bi se sicer Prigožin umaknil v Belorusijo, tistim borcem Wagnerja, ki niso sodelovali v uporu, pa so ponudili vključitev v redno rusko vojsko. Kremelj je obenem zatrdil, da upornikov ne bodo sodno preganjali. Kaj natančno se bo po odhodu Prigožina zgodilo s skupino Wagner, še ni povsem jasno.

Prigožin ukazal umik Wagnerja, odhaja v Belorusijo

Kljub umiritvi razmer bo v Moskvi v ponedeljek dela prost dan, ki ga je tamkajšnji župan Sergej Sobjanin v soboto napovedal zaradi upora wagnerjevcev. Sobjanin je ob napredovanju enot Wagnerja proti Moskvi iz varnostnih razlogov ponedeljek za večino prebivalcev Moskve razglasil za dela prost dan in jih prosil, naj ostanejo doma. V mestu so postavili kontrolne točke in zaprli nekatere ceste.

Odhod Prigožinovih plačancev so pospremili lokalni prebivalci. FOTO: Roman Romokhov/AFP

Sobjaninova tiskovna predstavnica je zgodaj davi potrdila, da ponedeljek ostaja dela prost dan, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Po navedbah britanskega BBC v Moskvi sicer še vedno veljajo poostreni varnostni ukrepi. So pa danes v Rusiji preklicali vse omejitve cestnega prometa, ki so jih med drugim uvedli v Rostovu, Lipecku, Tuli in drugod.

Iz Pentagona so medtem sporočili, da se je obrambni minister Lloyd Austin v zadnjih urah o razmerah po uporu Wagnerja pogovarjal z obrambnimi ministri iz Kanade, Francije, Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.

»ZDA bodo ob nadaljnjem razvoju razmer tesno sodelovale z zavezniki in partnerji,« so zapisali v izjavi Pentagona. Ameriške obveščevalne službe naj bi sicer Belo hišo že v sredo obvestile, da Prigožin verjetno pripravlja upor, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriška časnika: Putin je vedel, kaj načrtuje Prigožin

Ruski predsednik Vladimir Putin je vedel, da vodja zasebne najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin pripravlja upor, pa sta v soboto poročala New York Times in Washington Post, ki sta se sklicevala na vire iz ameriških obveščevalnih agencij. Z dogajanjem so najmanj dan pred eskalacijo razmer bili seznanjeni tudi najvišji ameriški uradniki.

Kot sta poročala ugledna ameriška časnika, so ameriški obveščevalci postali pozorni na nevarnost upora wagnerjevcev sredi junija. Svoje ugotovitve in pričakovanja so predstavili v Beli hiši, Pentagonu in kongresu dan preden so ruski plačanci zapustili svoje položaje v Ukrajini in se namenili proti Moskvi. Najkasneje v petek naj bi s Prigožinovimi načrti bil seznanjen tudi Putin, še navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po poročanju agencije Tass naj bi se umikali tudi Čečeni, ki so se v Rostov namenili ustavit napredovanje wagnerjevcev. FOTO: Stringer AFP

Nevarnost oboroženega upora znotraj Ruske federacije je zaskrbela ameriške obveščevalce, saj so se pojavljali strahovi o usodi jedrskega arzenala v primeru zaostritve razmer.

Preden bi lahko prišlo do večje eskalacije, je Prigožin z Moskvo sklenil dogovor. Iz Kremlja so v soboto zvečer sporočili, da wagnerjevcev kljub oboroženemu pohodu proti Moskvi ne bodo preganjali, Prigožin pa da bo odšel v Belorusijo.

Kot je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, so se z wagnerjevci pogodili, da ne bi prišlo do prelivanja krvi. »Najvišji cilj je bil preprečitev prelivanja krvi, notranjih konfliktov in spopadov z nepredvidljivimi posledicami,« je pojasnil.

Obenem je zatrdil, da sobotno dogajanje ne bo »v ničemer« vplivalo na ruske operacije v Ukrajini. Dodal je tudi, da Putin ohranja zaupanje v obrambnega ministra Sergeja Šojguja, ki je bil osrednja tarča Prigožinovega upora.