Bi bilo sedemindvajset ločenih naročil za nakup cepiv uspešnejših kot centraliziran pristop?

Galerija
Kot so izračunali na znanstveni platformi Our World in Data, bi večina članic EU ob sedanjem tempu 70-odstotno precepljenost prebivalstva dosegla šele leta 2023 oziroma pozneje. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Koliko članic EU bi se lani odločilo za drugačen pristop k naročanju cepiv, če bi lahko predvidele težave, s katerimi se spopadajo? Ni si težko predstavljati, da bi nekatere raje izbrale samostojno pot, in te težavne naloge ne bi prepustile evropski komisiji. Hans-Werner Sinn, priznani nemški ekonomist, je za Delo poudaril, da bi bilo tako precej bolje, k takšnemu zaključku pa ga napeljujejo tako pravila delovanja EU kot pravila prostega trga, o katerih meni, da so bila v tem primeru zanemarjena.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji