New York – Kljub ogorčenemu demokratskemu nasprotovanju je ameriški predsednik Donald Trump n
a položaj pokojne vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg predlagal sodnico prizivnega sodišča sedmega ameriškega sodnega okrožja Amy Coney Barrett. Levosredinsko ikono, ki se je med drugim neutrudno zavzemala za žensko enakopravnost, naj bi zamenjala 48-letna globoko katoliška mati sedmih otrok.
Otroci so se udeležili tudi slovesnosti v Beli hiši, med njimi v Haitiju posvojena sin in hčerka, in ogorčeni nasprotniki že sprašujejo, kdo je dovolil njuno posvojitev v »ultra religiozno ameriško družino«. Drugi zaradi vere direktno napadajo sodnico, ki je bila v igri za vrhovno sodišče že prej, a se je Trump leta 2018 raje odločil za Bretta Kavanaugha. Tega so napadli z vseh strani in tudi Amy Coney Barrett morda čaka kaj podobnega. Je namreč članica krščanske skupnosti, ki jo nekateri označujejo za kult in sekto. Za Trumpa je njeno imenovanje pomemben dokaz ženske enakopravnosti.
Amy Coney Barrett je v svojem nagovoru spomnila na tesno prijateljstvo med Ruth Bader Ginsburg in svojim mentorjem Antoninom Scalio kljub pogosto diametralno nasprotnim sodnim prepričanjem, a tudi naznanila zavezanost ustavi in zakonom. Bolj levo usmerjeni Američani raje vidijo, če vrhovni sodniki uzakonjajo njihove predstave o ameriški družbi, v devetčlanskem vrhovnem sodišču, ki presoja o vseh pomembnih vprašanjih sodobnih ZDA, pa so imeli konservativni sodniki majhno večino že doslej. Zdaj pa se bo ta še povečala in demokrati bijejo alarm. Bojijo se za vseameriško veljavo pravice do prekinitve nosečnsti ter dosežkov boja istospolno in drugače spolno usmerjenih, saj si pristojnosti za odločanje o takšnih vprašanjih pripisujejo zvezne države.
Predsednik in njegova nominiranka na poti na slovesno razglasitev. Foto Pool Reuters
Res pa so bili ameriški predsedniki pogosto razočarani nad razsodbami svojih izbrancev ali izbrancev iste ideološke usmeritve in predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki ga je imenoval republikanski predsednik George W. Bush, pogosto soglaša z bolj levičarskimi kolegi pri tako pomembnih vprašanjih za sedanjo Belo hišo kot priseljeniška politika, pravica do prekinitve nosečnost ter pravice ljudi drugačnih spolnih usmeritev. Pri nekaterih takšnih odločitvah sta sodelovala celo Trumpova izbranca Neil Gorsuch in Brett Kavanaugh, a se predsednikovi nasprotniki bojijo, da bo s še eno konservativno sodnico morda težje pridobiti takšne večine. Kmalu pričakujejo odločanje o pravici do orožja, zdravstvenem zavarovanju in drugih pomembnih vprašanjih ameriške družbe.
V senatu pa imajo večino republikanci in če bodo soglasni, bo Amy Coney Barrett prva vrhovna sodnica ZDA s šoloobveznimi otroci ter edina iz sedanje ekipe, ki ni diplomirala na kateri od univerz elitne bršljanove lige. Tudi na Notre Dame v South Bendu si je prislužila številne pohvale, mnogi pa njeno imenovanje vendarle vidijo tudi kot poklon populistični politiki sedanjega ameriškega predsednika.
Komentarji