ZDA: Izrael je začel omejeno kopensko operacijo v Libanonu

Izrael je obvestil ZDA, da na jugu Libanona blizu meje izvaja omejene operacije, ki so osredotočene na infrastrukturo libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, je danes sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller. Na vprašanje, ali gre za omejene kopenske operacije, pa je odgovoril: »Takšno je naše razumevanje.«

»Obvestili so nas, da trenutno izvajajo omejene operacije, ki so usmerjene proti infrastrukturi Hezbolaha blizu meje,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Miller, ki je pred tem potrdil, da je Izrael ZDA obvestil, da načrtuje omejeno kopensko vojaško operacijo v Libanonu.

Ameriški časnik Washington Post je danes ob sklicevanju na ameriškega uradnika poročal, da bi bila izraelska kampanja manjša od zadnje vojne proti Hezbolahu leta 2006. Osredotočena pa naj bi bila na odstranitev vojaške infrastrukture ob meji, s čimer namerava Izrael odpraviti grožnjo svojim obmejnim skupnostim.

Wall Street Journal pa je poročal, da je Izrael že poslal manjše skupine vojakov čez mejo. Ti naj bi med drugim zbirali informacije o podzemnih predorih Hezbolaha.

Izraelska vojska je medtem obmejna območja Metula, Misgav Am in Kfar Giladi na severu Izraela razglasila za zaprto vojaško območje in s tem vanje prepovedal vstop. Predstavnik libanonske vojske pa je sporočil, da vojska prerazporeja enote na južni meji zaradi groženj z izraelskim napadom na cilje Hezbolaha.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je danes zatrdil, da se bodo operacije proti Hezbolahu nadaljevale in da uboj vodje Hezbolaha Hasana Nasrale ni bil zadnji korak. Tudi Hezbolah je obljubil nadaljevanje spopadov in hkrati zatrdil, da je pripravljen na morebitno izraelsko kopensko operacijo.

​

Nasprotovanje izraelski kopenski operaciji v Libanonu je danes izrazil predsednik ZDA Joe Biden. »Vem več, kot si mislite. Strinjam se, da bi se morali ustaviti. Zdaj bi morali priti do prekinitve ognja«, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odgovoril na vprašanje, ali je seznanjen z izraelskimi načrti za začetek omejene kopenske operacije.

ZDA bodo v luči zaostrenih razmer na Bližnji vzhod napotile več tisoč dodatnih vojakov, ki bodo prispevali k varnosti in po potrebi branili Izrael, je sicer danes sporočil Pentagon. Napotenih bo tudi več bojnih letal, med drugim f-15e, f-16 in f-22. Z novimi silami bo skupno število ameriških vojakov v regiji znašalo okoli 43.000, na spletni strani poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil nasprotovanje kakršnikoli kopenski invaziji Izraela na Libanon, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric. Dodal je, da zaradi intenzivnih spopadov med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah mirovne sile ZN v okviru misije Unifil ne morejo patruljirati.

»Ne želimo nobene kopenske invazije,« je na novinarski konferenci povedal Dujarric in poudaril, da mirovne sile Unifila ostajajo na svojih položaji, a jim intenzivnost spopadov onemogoča gibanje in možnost opravljanja nalog, ki so jim naložene, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Glede na intenzivnost raketnih napadov ne morejo patruljirati,« je še dodal.

Zunanji ministri EU posvarili pred nadaljnjim zaostrovanjem razmer v Libanonu

Zunanji ministri EU so danes na neformalnem srečanju ponovili poziv k prekinitvi ognja med libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah in Izraelom. Vsakršno nadaljnje vojaško posredovanje bi dramatično poslabšalo razmere, je spričo bojazni pred morebitno izraelsko kopensko ofenzivo na Libanon posvaril zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

»Evropska unija ponavlja poziv k prekinitvi ognja med Hezbolahom in Izraelom, da bi obe strani implementirali resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in omogočili vrnitev razseljenih oseb,« je po videokonferenčnem zasedanju dejal Borrell, ki se mudi na službeni poti v Mehiki.

»Zagotoviti je treba suverenost Libanona in Izraela. Vsakršno nadaljnje vojaško posredovanje bi dramatično poslabšalo razmere, tako da se mu je treba izogniti,« je posvaril pred morebitno dodatno zaostritvijo razmer na območju, kjer narašča strah pred kopensko ofenzivo izraelske vojske na Libanon. Izpostavil je še ključno vlogo libanonskih oboroženih sil pri zagotavljanju stabilnosti doma in v regiji. »Vendar pa za to potrebujejo našo podporo,« je dodal Borrell. 

K zadržanosti glede morebitne kopenske invazije je na videokonferenci pozval tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin. Odločno je obsodil nasilje, ki dodatno destabilizira regijo in terja civilna življenja, ter vse vrste terorizma in dodal, da boj proti terorizmu ne opravičuje civilnih žrtev, so sporočili z ministrstva.

Štucin je izrazil podporo libanonskim oboroženim silam in misiji Unifil, katere osebje je potrebno zaščititi, ter poudaril zaskrbljenost zaradi humanitarne krize, zlasti na jugu Libanona, kjer trpijo civilisti na obeh straneh. Pri tem je poudaril, da se ne sme pozabiti na Gazo, kjer je poleg nujne humanitarne pomoči prav tako nujna prekinitev ognja in uresničitev rešitve dveh držav.

Slovenija podpira vsa prizadevanja, vključno s predlogi Francije in ZDA, za začasno prekinitev ognja. Podpira tudi dodatno humanitarno pomoč EU v višini 10 milijonov evrov in tudi sama ocenjuje potrebe na terenu za alokacijo pomoči, so sporočili z MZEZ.

Izrael napadel središče Bejruta

Izrael je sicer davi prvič od začetka vojne v Gazi 7. oktobra lani izvedel tudi zračni napad v središču Bejruta, in sicer na stanovanjski blok v pretežno sunitski soseski Kola. Napad je terjal vsaj tri smrtne žrtve, natančno število sicer ni znano. Po poročanju AFP gre za pripadnike palestinske organizacije PFLP (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine). Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v nedeljskih napadih na Libanon življenje izgubilo več kot sto ljudi.

Pri PFLP, sicer sekularni levičarski skupini, ki jo s Hezbolahom druži podpora Hamasu v odporu proti Izraelcem, so v izjavi potrdili smrt njihovih visokih predstavnikov Mohameda Abdel-Aala, Imada Odeha in Abdelrahmana Abdel-Aala, medtem ko je libanonski varnostni vir dejal, da so v napadu na stanovanje v lasti libanonske islamistične organizacije Džama Islamija umrle štiri osebe. Kot piše AFP, gre za organizacijo, ustanovljeno leta 1960 kot libanonska veja Muslimanske bratovščine.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je davi izvedla nove napade na več deset ciljev gibanja Hezbolah v libanonski regiji Bekaa. »Izrael bo še naprej silovito napadal, onesposobljal in uničeval vojaške zmogljivosti in infrastrukturo Hezbolaha v Libanonu,« je navedla v izjavi na omrežju telegram.

Skrajno palestinsko gibanje Hamas pa je potrdilo smrt svojega predstavnika v Libanonu Fataha Šarifa Abuja al-Amineja v zračnem napadu na palestinsko begunsko taborišče El Buss blizu mesta Tir na jugu države.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v nedeljo v izraelskih napadih ubitih najmanj 105 ljudi, še 359 pa je ranjenih.

Na desettisoče ljudi je medtem zaradi napadov zapustilo svoje domove. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je dejal, da je v Libanonu razseljenih več kot 200.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Sirijo.

Libanonski premier Nadžib Mikati je pred tem v nedeljo trenutno razseljevanje Libanoncev označil za najobsežnejše v zgodovini države. Dejal je, da je število zelo visoko in bi lahko doseglo milijon, kar bi pomenilo šestino prebivalstva države.

Mikati se je ob tem v nedeljo zvečer sestal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noëlom Barrotom, ki je dejal, da si Pariz prizadeva za takojšnjo ustavitev izraelskih napadov. Barrot je prvi tuji diplomat, ki je od eskalacije med Izraelom in Hezbolahom obiskal Libanon. Doslej sta v napadih umrli dve osebi s francoskim državljanstvom.

Tudi več svetovnih voditeljev, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, je v teh dneh pozvalo k umiritvi razmer, da bi se izognili širšemu konfliktu na Bližnjem vzhodu.

Izrael je napade na Libanon okrepil pred tednom dni. Od prejšnjega ponedeljka, ki je bil v tej državi najsmrtonosnejši dan od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, je bilo skupno ubitih več kot 700 ljudi, med njimi tudi več vodilnih članov oboroženega gibanja Hezbolah.