Izposoja maternice in vse, kar se skriva za tem

Bollywoodski megazvezdnik Shahrukh Khan je pred tremi leti ponosno izjavil, da se je njegov tretji otrok rodil s pomočjo nadomestne matere. Če bi Khan in njegova žena Gauri čakala do zdaj, to ne bi bilo več zakonito. Indija bo namreč omejila število tistih, ki lahko računajo na izposojeno maternico, in slavni igralec ne bi bil med izbranimi.

Po novem zakonu, ki ga je indijski parlament izglasoval na začetku meseca, bodo lahko potomca s pomočjo nadomestne matere spočeli samo zakonci, ki so poročeni več kot pet let in imajo zdravniško potrdilo o neplodnosti. Ker sta Shahrukh in Gauri Khan že imela dva otroka, preden sta se odločila, da bosta za rojstvo malega Abrama poiskala tujo maternico, bi bilo danes njuno dejanje nezakonito.



Dokler ni bil izglasovan omenjeni zakon, je bila Indija ena od držav, v katerih se je z nadomestnimi nosečnostmi obrnilo ogromno denarja. Ta »industrija otrok«, kot ji pravijo nasprotniki te prakse, je prinašala od 350 milijonov do 1,8 milijarde evrov na leto (odvisno od ocene dela tega posla, ki je ostal neprijav­ljen), zato so zakonodajalci brez zadržkov glasovali za zakon. Ta prepoveduje komercialno rojevanje otrok zakonskim parom, ki niso bližnji sorodniki potencialne nosečnice. Od zdaj je dovoljena le »altruistična nadomestna nosečnost«. Čeprav to odpravlja določene probleme, se hkrati pojavljajo novi.

Eden od teh je preprosto vprašanje, ali bodo zakon upoštevali v državi, v kateri je razbohotena korupcija in v kateri se vse bolj poglabljajo socialne razlike. V državi, ki po spolni enakopravnosti zaseda 125. mesto na seznamu 159 držav? V državi, kjer so ženske darovalke 74 odstotkov ledvic in 61 odstotkov jeter, hkrati pa prejmejo le 19 odstotkov ledvic in 24 odstotkov jeter?

»V indijskih družinah ženske ne prosijo, naj podari organ, temveč ji to ukažejo,« je povedal kirurg, ki ni hotel razkriti svoje identitete. Nadomestna nosečnost, so opozorili nekateri indijski ginekologi, se je spremenila v industrijo tudi zaradi tega, ker jo bogati dojemajo »kot odhod v prodajalno z luksuznimi izdelki, med katerimi iščejo tisto, kar potrebujejo«. Po drugi strani so bile revne ženske pripravljene devet mesecev preživeti v bolnišnici, ki je bila bolj podobna zaporu, ker so lahko s tem vsaj nekaj zaslužile. Največji del denarja je končal v žepih zdravnikov.

Ker je v večini držav komercialna nadomestna nosečnost prepovedana, se je nekaj azijskih držav, v katerih je bila še pred kratkim dovoljena, spremenilo v mednarodno središče za proizvodnjo otrok po naročilu. Zdaj, ko skoraj vse države uvajajo stroge omejitve, se strokovnjaki upravičeno bojijo, da bo to spodbudilo črni trg. Cene se bodo seveda zvišale. Do zdaj je bilo v Indiji mogoče najeti maternico za dobrih 30.000 evrov (od tega je le okoli 7000 evrov dobila nosečnica). Zdaj bo na to vsoto vplivalo povečano tveganje.





Prepovedi v Indiji ponavadi niso uspešne. Za omenjeno so se zavzemali aktivisti za ženske pravice, zdaj so se proti prepovedi dvignili zagovorniki pravic homoseksualcev, neporočenih partnerjev in samcev, ki se nočejo poročiti, bi pa radi imeli otroke. Vse skrbi, da bodo te omejitve ustvarile nov črni trg. Čemu torej zakon? Problem očitno ni v nadomestnih nosečnostih, temveč v vseh drugih stvareh v ozadju tovrstnih poslov.