Neomejen dostop | že od 9,99€
Italijanska vlada bo predvidoma še ta mesec potrdila predlog zakona, ki ji bo po štirih desetletjih omogočil povratek k jedrski energiji. Po potrditvi zakona v parlamentu bo imela dve leti časa za sprejem uredb, s katerimi bo uredila še vprašanja, kot sta razgradnja obstoječih elektrarn in upravljanje odpadkov.
Kot je danes po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa povedal minister za okolje Gilberto Pichetto, je osnutek zakona pripravljen.
»Vlada je zadolžena, da v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme eno ali več zakonskih uredb za vzpostavitev proizvodnje energije iz trajnostnih jedrskih virov na državnem ozemlju, tudi za proizvodnjo vodika, deaktivacijo in razgradnjo obstoječih naprav, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in odpadki iz jedrskega goriva, raziskave, razvoj in uporabo fuzijske energije ter reorganizacijo strokovnega znanja in nalog,« piše v osnutku.
Italija bo morala tudi poskrbeti za uskladitev nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU, z uredbami pa bo določila še, kje bodo zgrajene nove jedrske elektrarne.
Italija je jedrsko energijo opustila po referendumu leta 1987, leto dni po katastrofi v Černobilu. Zdaj se želijo italijanske oblasti vrniti k jedrski energiji, in sicer načrtujejo male reaktorje zadnje generacije.
Mali modularni reaktorji so dobili zagon ob spoznanju, da bodo podatkovni centri ob razvoju umetne inteligence in drugega potrebovali bistveno več stabilne elektrike. Tudi pri Meti, ki obvladuje Facebook in Instagram, pravijo, da so se pred več kot desetletjem vključili v razvoj obnovljivih virov energije, pri tem pa oblikovali ustrezne pogodbe, da so tako razvojni partnerji kot Meta dosegli svoje cilje. Zdaj želijo podobno tudi z jedrskimi tehnologijami.
Jedrski projekti so bolj kapitalsko intenzivni, njihov razvoj traja dlje, saj morajo izpolniti tudi več predpisanih zahtev, imajo pa precej daljšo življenjsko dobo kot sončne in vetrne elektrarne. V Meti tako menijo, da se morajo v projekte vključiti bolj zgodaj, pri tem pa upoštevati zahteve za obratovanje ob oblikovanju pogodb. Gradnja številnih malih reaktorjev in serijska proizvodnja delov je najboljša možnost za hitro znižanje stroškov, sodelovanje z proizvajalci pa bo Meti omogočilo tudi strateško razporeditev reaktorjev.
Meta sicer ni edina, ki sodeluje v razvoju malih modularnih reaktorjev. Nekaj modelov že prihaja v certifikacijo, ki običajno traja več let. V energetiki ocenjujejo, da bodo prvi mali modularni reaktorji na trgu okrog leta 2030, takrat še dražji od velikih jedrskih elektrarn na enoto proizvedene elektrike. Vendar bodo ob strateški razporeditvi in povečani varnosti lahko tudi bližje porabnikom elektrike in tudi toplote.
Usmeritev Italije lahko pomeni tudi to, da je poleg Hrvaške tudi zahodna soseda mogoča partnerica v projektu druge jedrske elektrarne v Krškem. V energetiki menijo, da bi več strateških partnerjev v projektu JEK 2 zmanjšalo tveganja, po drugi strani pa dalo Gen energiji nekaj manevrskega prostora za vlaganje v male modularne reaktorje, ki bi lahko zamenjali toplarne na fosilna goriva.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji