Iskanje pravega izhoda iz kriznega stanja

Bruselj – Postopna normalizacija življenja na stari celini, ko bo položaj dopuščal sproščanje ukrepov, bo za politiko v EU težavna, saj bodo morali tehtati različne scenarije. Nobeden od njih ni brez tveganj.

Evropska komisija bo danes predstavila svojo strategijo s priporočili državam članicam za sproščanje ukrepov. Ker so pristojnost za ukrepe in njihovo odpravljanje v rokah članicah, so priporočila Bruslja nekakšno vodilo, minimalni skupni okvir. Ko je izbruhnila kriza s koronavirusom, so se države članice odzivale po lastni presoji in brez usklajevanja. Tako so, denimo, na mejah nastale dolge kolone tovornjakov, ki so prevažali tudi živila, zdravila in sestavne dele za industrijo. Glede na naravo EU in različni položaj članic med epidemijo je pri opuščanju ukrepov spet pričakovati različne poti.
 

Postopno odpravljanje ukrepov

V evropski komisiji želijo, da bi njihov načrt omogočil čim bolj usklajeno in učinkovito delovanje. Pričakujejo, da bodo države članice obveščale tako Bruselj kot tudi druge države članice, še posebno sosednje. Četudi so predvidena merila in pogoji za sproščanje, državam ne bodo govorili, kdaj naj se odločijo za opuščanje katerega od ukrepov. Blažitev naj ne bi bilo, dokler omejitev širjenja virusa ne bi bila stabilizirana in dokler bolnišnice ne bodo imele večjih zmogljivosti. Že tako je mogoče pričakovati, da se bo po blažitvi ukrepov pojavilo več novih primerov.



Med vprašanji, ki bodo spremljala rahljanje ukrepov, bo sledenje stikom, k čemur bi lahko pripomogla uporaba aplikacij na mobilnih telefonih. Vsekakor naj bi bilo odpravljanje ukrepov postopno. Povedno je, da je Avstrija, ki se je med njihovim uvajanjem odzvala med prvimi, ukrepe že začela blažiti. Po drugi strani je francoski predsednik Emmanuel Macron naznanil podaljšanje strogih ukrepov do 11. maja. A po izteku tega roka naj bi začeli odpirati šole in vrtce. Tudi v Belgiji, kjer je umrlo že več kot 4000 ljudi, bodo danes predvidoma podaljšali veljavnost strogih ukrepov, ki se bodo iztekli konec tedna.
 

Slovenija še brez načrtov za odprtje šol

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer že med velikonočnimi prazniki za Bild am Sonntag napovedala, da nočejo centralno odločati. Pojasnila pa je, da naj bi omejitve za obiske v domovih za starejše trajale še nekaj časa. »Dokler ni cepiva, morajo stiki upokojencev ostati kolikor je mogoče omejeni,« je ocenila. Mlajši bi imeli svobodo gibanja prej. Kako bi po državah lahko postopno spet organizirali pouk, je bila tema konference evropskih ministrov za EU. Macron je odločitev za začetek pouka 11. maja utemeljeval s socialno neenakostjo, ki da se z zaprtimi šolami in učenjem na daljavo še povečuje.



Na zasedanju je imelo po besedah predsedujoče hrvaške ministrice Blaženke Divjak šest ali sedem držav načrte, da delno odprejo šole že v drugi polovici aprila. Sedem ali osem naj bi jih nato sledilo maja. Malta in Portugalska sta se že odločili, da bodo šole zaprte do konca šolskega leta. Slovenija takih načrtov še nima. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je opozorila na tveganja, povezana z odprtjem šol. Tudi izvedba pouka z omejitvami, denimo manjši razredi ali uvedba nošenja mask, bi po njenih besedah zahtevala ustrezne priprave.

O odprtju naj ne bi odločalo eno ministrstvo, odločitev da mora biti sprejeta na podlagi enotne ocene na ravni države. »Ko bo zdravstvena stroka ocenila, da bo vrnitev organizirane oblike vzgoje in izobraževanja varna, bomo to tudi naredili,« je povedala ministrica.