Inflacija ne prizanaša niti duhovnikom

Hrvaški javni in državni sektor je bil tik pred generalno stavko, vendar se je desnosredinska vlada Andreja Plenkovića uklonila zahtevam in le sprejela odločitev o zvišanju osnovne plače za okoli 240.000 zaposlenih v omenjenem sektorju. Obenem so se vrstili sestanki o plačah na še eni ravni, cerkveni. »Življenje se draži tudi za cerkvene dostojanstvenike,« so svoj lonček pristavili na Hrvaški škofovski konferenci.

»V manj kot 12 mesecih se je osnovna plača v državnih in javnih službah zvišala za 12,4 odstotka, letna inflacija pa bo znašala 10,4 odstotka,« je po podpisu sporazuma s sindikati malce namrščen, a vendar zadovoljen dejal premier Plenković. Zadovoljni so tudi zaposleni v javnem in državnem sektorju, saj bodo po dogovoru med vlado in sindikati od 1. oktobra imeli šest odstotkov višje plače, od 1. aprila prihodnje leto pa še dodatna dva odstotka višje. Višja bosta tudi božičnica in regres.

Duhovniki so »odvisni« od darovanj vernikov. FOTO: Duje Klarić/Cropix

So se pa med tem, ko so sindikalisti in država prepričevali drug drugega, vrstili sestanki tudi na cerkveni ravni. Daleč od oči javnosti se je namreč sestala Hrvaška nadškofijska konferenca in poleg nekaj internih poročil – med drugim o ukrepih zaradi manjšanja števila katolikov – obravnavala zahtevo po povišanju duhovniških nadomestil.

Dobijo nadomestilo, a ne plačujejo davkov

»Inflacija enako topi delavske in duhovniške plače oziroma prihodke,« je nedavno dejal Dražen Kutleša, novi poglavar Hrvaške škofovske konference in splitsko-makarski nadškof ter poreški in puljski apostolski upravitelj. Po seji škofovske konference je tudi Krunoslav Novak, tajnik Hrvaške škofovske konference, napovedal, da se bodo duhovniške »plače« povišale, s 1. januarjem 2023.

Dražen Kutleša je novi šef Hrvaške škofovske konference in se odločno zavzema za višja duhovniška nadomestila. FOTO: Božidar Vukičević/Cropix

Duhovniki na Hrvaškem sicer ne prejemajo plače v klasičnem pomenu besede, kot jo zaposleni v podjetjih, ali javnih, ali državnih podjetjih, ampak mesečno nadomestilo, za katero pa se ne plačujejo davki in prispevki (te, kot je znano, za cerkvene dostojanstvenike plačuje država). Gre za od države ločen finančni sistem, ki velja od 1. januarja 2001. Kot je sporočil hrvaški katoliški cerkveni vrh, znašajo duhovniške »plače« od 520 do skoraj 1200 evrov. Najnižje nadomestilo dobivajo kaplani, sledijo župniki in drugi, višji dostojanstveniki. Učitelje verouka v javnih šolah sicer določa in imenuje cerkveni vrh, plačuje pa ministrstvo za znanost, tudi glavnega urednika verskega programa na Hrvaški radioteleviziji (HRT) imenuje cerkveni vrh, plačuje pa HRT …

So pa v naši južni sosedi vse glasnejša opozorila, da je »življenje« Cerkve že tako ali tako na plečih države in podpisanih sporazumov z Vatikanom. Milijoni evrov, prejeti od države, so izvzeti iz preiskav Državne revizijske komisije, zato nihče ne ve, kako hrvaška katoliška cerkev sploh upravlja kakih dva tisoč »svojih« podjetij, družb … O reviziji podpisanih vatikanskih sporazumov nočeta slišati ne Cerkev, še manj desna konservativna HDZ. In tako bo povišanje duhovniških nadomestil – po neuradnih podatkih naj bi se v povprečju dvignila za 100 do 300 evrov – spet na plečih vernikov oziroma njihovih darovanj, vsakodnevnih mašnih, nedeljskih in tudi letnih, na Hrvaškem imenovanih lukno. Teh je največ v Slavoniji.