Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Hrvaški novinarji pozvali vlado k dekriminalizaciji žalitve in obrekovanja

Opozorili so, da zakonodaja vodi v številne SLAPP-tožbe in omogoča dvojni pregon, civilne tožbe proti založnikom in kazenske proti novinarjem.
Nevladna organizacija Novinarji brez meja je Hrvaško na lestvici medijske svobode svobode maja uvrstila šest mest nižje kot lani, zdrsnila je z 42. na 48. mesto. FOTO: Jure Eržen/Delo
Nevladna organizacija Novinarji brez meja je Hrvaško na lestvici medijske svobode svobode maja uvrstila šest mest nižje kot lani, zdrsnila je z 42. na 48. mesto. FOTO: Jure Eržen/Delo
STA
22. 8. 2024 | 13:57
22. 8. 2024 | 14:21
2:48

Hrvaško novinarsko društvo (HND) je v sredo od vlade zahtevalo dekriminalizacijo žalitve in obrekovanja. Opozorili so, da trenutna zakonodaja vodi v številne SLAPP-tožbe in omogoča dvojni pregon, civilne tožbe proti založnikom in kazenske  proti novinarjem.

»HND od vlade zahteva dekriminalizacijo vseh del proti časti in dobremu imenu. To zahtevamo že leta. Z umikom teh del iz kazenskega zakonika bi se zmanjšal pritisk tožb proti novinarjem in medijem,« je v sporočilu za javnost poudaril predsednik društva Hrvoje Zovko.

V društvu so še opozorili, da kazenski zakonik ne vsebuje jasne definicije žalitve in obrekovanja, kar odpira prostor za različne interpretacije in zlorabe. Predsednik HND je tudi poudaril, da novinarji na Hrvaškem nosijo dvojno pravno odgovornost zaradi objavljenega članka, civilno in kazensko.

»Po aktualnem zakonu o medijih velja, da je za to, kar je objavljeno, odgovoren založnik, v sodni praksi pa zasebni tožniki, prizadeti zaradi objav tekstov kolegov, vlagajo tožbe proti njim,« je še pojasnil Zovko, ki je prepričan, da je cilj takšnih tožb zastraševanje in finančno uničenje novinarjev.

Nevladna organizacija s sedežem v Parizu Novinarji brez meja je Hrvaško na lestvici medijske svobode maja uvrstila šest mest nižje kot lani, zdrsnila je z 42. na 48. mesto. Navedli so, da čeprav je medijska krajina na Hrvaškem raznolika in dinamična, vlada ne varuje novinarjev pred grožnjami organiziranega kriminala in SLAPP-tožbami oziroma strateškimi tožbami proti novinarjem, katerih namen je ustrahovati in utišati kritično javnost.

Slovenija na tej lestvici zaseda 42. mesto. Prvo mesto je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita Danska in Švedska. Na dnu lestvice so Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. V poročilu sicer pišejo, da so tudi v EU države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so posebej omenili Madžarsko, Grčijo in Malto.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine