Grozljive razmere na sirsko-jordanski meji

Sirske vladne sile skupaj z ruskim vojaškim letalstvom in šiitskimi milicami nadaljujejo veliko ofenzivo na jugozahodu države, zaradi katere je moralo svoje domove po podatkih Združenih narodov zapustiti že več kot 270.000 ljudi.

Dosedanja pogajanja med vojskujočimi se stranmi – velik del province Dera, kjer se je marca 2011 začel sirski upor proti režimu predsednika Bašarja al Asada, je pod nadzorom Sirske svobodne vojske (FSA) – so bili neuspešni. Rusija je upornike, ki so zaradi silovitega vojaškega pritiska sicer iz dneva v dan manj enotni, poskušala prepričati, da se predajo in se, podobno kot je evakuacija potekala drugod po državi, umaknejo v Idlib. Večina uporniških enot je ruski predlog zavrnila in ponudila alternativo – da odložijo orožje in ostanejo na svojih domov. Tako za uradni Damask, ki napovedujejo osvoboditev celotnega sirskega ozemlja v roku leta dni, kot za Moskvo, ki želi »zabetonirati« svoj dolgoročen vpliv v regiji, je bil predlog upornikov nesprejemljiv. Danes je v Moskvo na dodatna pogajanja sicer odpotoval jordanski zunanji minister Ajman Safadi, ki se boji, da bi spopadi v obmejni provinci lahko destabilizirali tudi njegovo državo, kjer so v zadnjih tednih potekali množični protivladni protesti.

Spopadi se, posledično, nadaljujejo. Na območju Dere in bližnjih mest ljudje, ujeti v navzkrižen ogenj, bežijo na vse strani. Zmanjkuje hrane in zdravil. »Režim mora zaustaviti bombardiranje. Tu ni teroristov in Islamske države. Zakaj svet Asadu dovoli, da v Deri zopet počne to, kar je že?« je novinarjem iz med bombardiranjem poškodovane bolnišnice v obleganem mestu sporočil Šadi al Horane, član zdravniške ekipe. Vladne sile poskušajo razbiti uporniške položaje in, čim prej, zasesti Nasib, ključni mejni prehod z Jordanijo, ki je zaprt že od leta 2015, pred vojno pa je bil središče trgovskih poti med državama.

Največjo ceno stopnjujočih se spopadov v provinci, ki je bila zadnjih nekaj let ena najbolj stabilnih v državi, plačujejo civilisti. V desetih dneh je bila razseljena že tretjina prebivalcev oblegane province. Večina ljudi je zbežala v puščavo ob zaprti jordanski meji, del pa tudi na Golansko planoto ob meji z Izraelom. Tako Jordanija, ki uradno gosti 660.000, neuradno pa več kot milijon sirskih beguncev, kot Izrael sta že večkrat ponovila, da meje s Sirijo ne nameravata odpreti. Predvsem na sirsko-jordanski meji po poročilu humanitarnih delavcev vladajo grozljive razmere. Pomoči ni od nikoder. V improviziranih šotoriščih ni dovolj vode, temperature se podnevi približajo petdesetim stopinjam. Po poročilih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je vsaj dvanajst otrok umrlo zaradi pikov škorpijonov, dehidracije ali podhranjenosti. Edini, ki pomagajo ujetim ljudem, so jordanski civilisti, ki preko puščavske meje beguncem dostavljajo hrano in vodo.

»V letošnjem letu so humanitarne razmere v Siriji najslabše, od kar se je začela vojna. Letos smo bili priče zelo dramatičnemu poslabšanju razmer, množičnemu razseljevanju, neupoštevanju zaščite civilistov in uničevanja človeških življenj,« je pred dnevi v Bejrutu dejal Panos Moumtzis, humanitarni koordinator Združenih narodov za Sirijo. Samo letos – v osmem letu najbolj krvave vojne našega časa – je moralo zaradi spopadov svoje domove po podatkih Združenih narodov zapustiti okoli 920.000 ljudi. Od leta 2011 do danes skoraj dvanajst milijonov. Najmanj pol milijona ljudi je bilo ubitih.