Genocid v Srebrenici sredi predvolilne tekme

Glavni akterji predvolilne kampanje v BiH se spopadajo na mednacionalni ravni, v entitetah pa se predstavljajo kot resnični predstavniki bošnjaških, srbskih in hrvaških interesov. V tekmi za podporo volivcev zlorabljajo vojno, tudi genocid v Srebrenici.

Srbski politični akterji vztrajajo na dodatnem institucionalnem in ideološkem utrjevanju Republike Srbske (RS), bošnjaški na obrambi »državnih interesov« Bosne in Hercegovine, pri čemer se predstavljajo kot edini resnični dejavnik ohranitve celovitosti in stabilnosti države, hrvaški pa na ogroženosti najmanjšega naroda in nepravični volilni ureditvi.

Navijaški sistem glasovanja

Na mednacionalni ravni so se problemi, ki najbolj žulijo večino ljudi, kot so zdravstvo, šolstvo, nizke plače in pokojnine ter množično izseljevanje mladih, znašli na stranskem tiru. Njihovo reševanje bi zahtevalo tako strokoven pristop in resno politično voljo kot tudi obveščene in zainteresirane državljane. Najbolj vnetljive teme so temu primerno morebitno novo poročilo o Srebrenici, sporni volilni zakon, migrantska kriza, problematika vojnih veteranov in gradnja Pelješkega mostu.

V BiH vsa leta po vojni prevladuje navijaški sistem glasovanja. Volivci se pri odločanju, komu bodo zaupali svoj glas, navijaško opredeljujejo do političnih opcij, zanemarjajo pa nerešena vprašanja, ki so pomembna za normalno življenje ljudi. To omogoča strankam, da manipulirajo z volivci in jim vsiljujejo teme, ki temeljijo na etnični politiki. Glasove tako nabirajo s spodbujanjem medetničnih napetosti in sejanjem strahu namesto s programi in uresničevanjem predvolilnih obljub.

Zločin zoper srbski narod

Srebrenica je postala glavna predvolilna tema na pobudo predsednika RS Milorada Dodika, ki je prepričal entitetsko vlado, da je razveljavila poročilo komisije za preiskavo dogodkov v Srebrenici in okoli nje od 10. do 19. julija 1995. Poročilo je bilo končano leta 2004, vlada RS pa je na priporočilo komisije in zahtevo tedanjega visokega predstavnika za BiH Paddya Ashdowna sestavila delovno skupino, ki je med drugim preverjala, kateri in koliko osumljencev za vojne zločine v Srebrenici je zaposlenih v državnih organih in institucijah ter javnih službah.



Komisija je ugotovila, da je bilo v genocidu v Srebrenici, v katerem so sodelovale vojaške in policijske enote RS, likvidiranih skoraj osem tisoč Bošnjakov. Čeprav so storilci poskušali prikriti zločin s premeščanjem trupel, je komisija odkrila 32 novih in neznanih množičnih grobišč. Posebna delovna skupina komisije je odkrila 892 ljudi na različnih funkcijah v RS, čeprav so bili osumljeni vojnih zločinov. Tedanji predsednik RS Dragan Čavić se je takrat opravičil v imenu RS z besedami: »Srebreniška tragedija je črna stran v zgodovini srbskega naroda. Storilci zločina nimajo nobenega opravičila. Če so se pozivali na narod, ki mu pripadajo, so storili zločin tudi zoper lastni narod.«

Vlada RS je sklenila, da bo ustanovila neodvisno mednarodno komisijo, ki bo objektivno in nepristransko preiskala zločine vseh narodov na območju srebreniške regije in zločine nad Srbi v Sarajevu v obdobju od leta 1992 do 1995. Pojasnili so, da je cilj preiskave celovit in resničen prikaz dogodkov v Srebrenici in Sarajevu, ki bo prispeval h krepitvi zaupanja in tolerance med narodi v BiH ter h končni spravi in sobivanju sedanjih in prihodnjih generacij.

Migranti razvnemajo čustva

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Hussein je opozoril, da bo odločitev skupščine in vlade RS razvnela nacionalistično retoriko pred splošnimi volitvami v BiH in škodovala vsem prizadevanjem za spravo. Po njegovem gre za nesprejemljivo nabiranje političnih točk vladajočih strank v RS. V ZN še menijo, da odločitev spodkopava vladavino prava ter nacionalne in mednarodne napore, da bi dosegli pravico za žrtve vseh nacionalnosti med vojno v BiH. Njihovo ravnanje je obsodilo tudi ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so pojasnili, da gre za poskus revidiranja dejstev o vojni in zgodovine ter za politizacijo tragedije.



Na entitetski ravni pride v boju za oblast prav tudi migrantska kriza, ki jo na primer v RS zlorabljajo za diskreditacijo opozicije, ki je zastopana v Svetu ministrov BiH. Oblasti v RS je vseeno, kaj se bo zgodilo z migranti, so pa pripravni za rušenje ministra za varnost BiH Dragana Mektića. Manipulacije o velikem številu migrantov, ki da bodo spremenili nacionalno strukturo BiH, razvnemajo čustva ljudi, ki ustvarjajo neverjetne konstrukte. Ne zanimajo jih dejstva, da želi večina migrantov na Zahod in da v BiH niso odobrili azila še niti enemu samemu migrantu.