Evropska vrhuška v blišču Salzburga

Bruselj – Neuradni vrh EU, ki se bo danes začel v Salzburgu, bo bolj kot konkretnim odločitvam namenjen razpravam in razmislekom o najpomembnejših odločitvah, ki bodo pred evropsko politiko v prihodnjih mesecih.

V Mozartovem mestu bo veliko blišča. Predvidena pa ni skupna pisna izjava voditeljev. Bolj kot migracije bo v ospredju brexit, saj se izteka čas, ko bi moral biti sklenjen ločitveni sporazum, da bi bil izstop Združenega kraljestva 29. marca izpeljan bolj ali manj urejeno. Poteka zadnja faza pogajanj, a prvotni cilj, da bi sporazum sklenili oktobra, gotovo ne bo dosežen. V Salzburgu bo na mizi razmislek o izrednem vrhu Unije o brexitu novembra. V diplomatskih krogih pričakujejo napetosti in opozarjajo na veliko negotovosti glede razpleta.



Pred končnico pogajanj je še veliko kočljivih stvari odprtih. Prepletajo se teme iz ločitvenega sporazuma in politične izjave o prihodnjih odnosih. Britansko strategijo še vedno zaznamuje logika à la carte, po kateri bi obdržali čim več pravic in sprejeli čim manj obveznosti. »Naj spomnim, da je omejevanje škode, povzročene z brexitom, naš skupni interes. Žal je scenarij brez dogovora še vedno možen. A če bomo delovali odgovorno, se lahko izognemo katastrofi,« je v vabilu voditeljem držav članic zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

​Trdega brexita ni mogoče izključiti

Scenarij brez dogovora (no deal), ki ga nihče ne more izključiti, bi bil brexit v najtrši različici, po kateri bi bilo Združeno kraljestvo obravnavano kot tretja država. To bi pomenilo, da bi London nehal vplačevati v proračun, status državljanov bi bil nejasen, vpeljani bi bili carinski postopki. London in EU bi v času od ugotovitve, da dogovora ne bo, in brexitom 29. marca uredila le najnujnejše stvari, denimo organizacijo letalskega prometa. Po eni od teorij bo šele resna grožnja s takšnim scenarijem omogočila, da bosta strani v prihodnjih mesecih dosegli preboj.



Gostitelj, avstrijski kancler Sebastian Kurz, si predvsem na svojem področju, zagovarjanju trše migracijske politike, želi napredek. Na junijskem vrhu so sklenili, da bodo ustanovili platformo za izkrcavanje ljudi, rešenih na morju, in nadzorovane centre, ki bi bili v članicah EU. V njih bi ločevali med osebami, ki izpolnjuje pogoje za zaščito v EU, in drugimi, ki nimajo urejenega statusa in bi morali biti vrnjeni. Bruseljski viri o vprašanju urejanja platform zunaj EU ne pričakujejo preboja. V Salzburgu naj bi italijanski premier Giuseppe Conte predstavil svoj predlog.



Ideja Kurza je z milijardno pomočjo pritegniti afriške države k sklenitvi sporazumov, kakršen je bil sklenjen s Turčijo spomladi 2016.

»Če nekateri hočejo rešiti krizo, drugi pa jo hočejo uporabiti, bo ostala nerešena,« je zapisal Tusk v vabilu. Pred vrhom v njegovem štabu opozarjajo, da so na podlagi ukrepov na več ravneh skoraj ustavili migracijski tok. Število prihodov po treh poteh se je od vrhunca leta 2015 znižalo za 92 odstotkov. Po ocenah virov iz EU je glede na gibanja kriza predvsem politična.