Bruselj – V EU naj bi do konca junija odprli vse notranje meje. Večina držav naj bi sicer imela odprte meje že 15. junija. Med krizo so države članice strogo omejile potovanja, na mejah pa je bil vpeljan nadzor. V zadnjih tednih so prve že sprostile omejitve in odpravile nadzor.
Notranji ministri Unije so se na še eni videokonferenci usklajevali glede prihodnjih korakov. »Verjamem, da se bomo vrnil k polnemu delovanju schengna in svobodnega gibanja, in sicer ne pozneje kot konec junija,« je povedala evropska komisarka za notranje zadeve
Ylva Johansson.
Bolj pogumni koraki
Zlasti približevanje počitnic je eden o razlogov za hitenje pri odpiranju meja. Bolj pogumne korake omogočajo ugodne epidemiološke razmere.
Komisarka se je sklicevala na ugotovitve zdravstvenih oblasti, po katerih razmere ne upravičujejo več omejitev potovanj znotraj schengna in EU.
Države članice so vpeljale nadzor marca v kaotičnih okoliščinah in skoraj brez vsakršnega usklajevanja. To je med drugim povzročilo težave ne samo v potniškem, temveč tudi v tovornem prometu.
Vodila pri odpravljanju nadzora naj bi bila sorazmernost, brez diskriminacije in z upoštevanjem epidemiološke slike. Prvo odpravljanje nadzora v zadnjih tednih je po EU sicer zopet potekalo nepregledno in s pomanjkljivim informiranjem.
Nadzor, ki je bil vpeljan po izbruhu migracijske krize jeseni 2015, bo na mejah še ostal. Izvaja ga tudi Avstrija na meji s Slovenijo. To med drugim argumentira z gibanji migrantov in terorističnimi tveganji.
V evropski komisiji želijo, da pri odpiranju meja ne bi bilo diskriminacije pri državljanstvu. Slovenski notranji minister
Aleš Hojs je opozoril na Italijo, ki je v nekaterih regijah v bistveno slabšem položaju kot druge tri sosednje države.
Strožji nadzor južne meje ostaja
Schengensko območje naj bi do nadaljnjega še ostalo zaprto za tretje države (razen za izjeme). Omejitve naj bi začeli postopoma odpravljati na začetku julija. Glede tega bo evropska komisija pripravila priporočila.
Minister Hojs predlaga, da bi sestavili seznam tretjih držav, za katere bi popolnoma sprostili prehod meje, denimo iz Črne gore, ki nima težav z epidemijo. Slovenija je že tako morala vpeljati številne izjeme, denimo za državljane BiH, ki opravljajo avtoprevozniške storitve.
Poostren nadzor na meji s Hrvaško se bo nadaljeval, povezan pa je z migracijskimi tokovi po balkanski poti.
Komentarji