Erdoğan v Sarajevu očaral evropske Turke

Sarajevo – Več kot deset tisoč Turkov je iz vse Evrope romalo v Sarajevo, da bi slišali Erdoğanov predvolilni nastop v olimpijski dvorani Zetra. Del javnosti Bosne in Hercegovine pa se sprašuje, kaj jim obisk, ki so ga številne članice EU zavrnile, lahko prinese in kaj odnese.

Za sarajevske nogometne navdušence je odgovor na prvo žogo jasen, obisk dobrodošlega gosta jim je odnesel mestni derbi. Derbi med Sarajevom in Željezničarjem (ki ga je dobil zadnji z izidom 2 : 1) je bil zaradi obiska preložen s prvotno načrtovanega termina v nedeljo na soboto. Navijači se upravičeno sprašujejo, ali bi Turki preložili derbi Bešiktaša in Galatasaraya, če bi bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović v Istanbulu obiskal svojega prijatelja in zaveznika Erdoğana.
 

Slavna čustva napolnila dvorano

Včeraj je bila Zetra, ki je neposredno ob olimpijskem stadionu, rezervirana za okoli 15.000 ljudi. Večina jih je iz številnih evropskih držav dopotovala na šesto redno generalno skupščino nevladne organizacije unije evropskih demokratov Turčije. Da na prireditvi ne bo govora o demokraciji, je bilo jasno vsakomur že vnaprej, je pa že velikanski pano na odru z napisom »Z ljubeznijo, kot prvega dne … Iz Evrope k svetu« je dal jasno vedeti, da bo veliko govora o ljubezni do velike države. »V trenutku, ko Evropa kot zibelka demokracije pada na izpitu demokracije, BiH dokazuje, da je prava in ne samo navidezna demokracija. Še enkrat se je pokazala kot bratska dežela,« je v uvodu svojega skoraj enournega nastopa povedal Erdoğan in okrcal evropske države, ki so zavrnile njegov predvolilni shod.



Čeprav je minilo dobri dve desetletji od krvave vojne v BiH, v Sarajevu na polni ulici ljudi ni pametno kazati treh prstov, ker vas utegne kdo imeti za srbskega nacionalista. Povsem drugače je s štirimi prsti, v teh dneh je bilo na ulicah in še posebno pred Zetro mogoče videti mlade podpornike Erdoğana, ki se slikajo z iztegnjenimi štirimi prsti, znakom solidarnosti z Muslimansko bratovščino. Tudi Erdoğan je ob prihodu na oder navdušeni množici mahal z razprto dlanjo in pokrčenim palcem.
 

Poziv Turkom k enotnemu nastopu v Evropi

Erdoğan je svoje rojake iz vse Evrope spomnil, da niso prišleki v Evropo, ampak tisočletni Evropejci. »Minilo je 65 let, odkar so naši prvi mladi ljudje odšli na Zahod po zaslužek, danes imamo tam že četrto generacijo ljudi, ki niso gastarbajterji, ampak Evropejci. Z eno nogo smo čvrsto v Anatoliji, z drugo pa stojimo na širokem geografskem prostoru Evrope,« je dejal. Spomnil je, da je več kot šest milijonov Turkov posejanih po vsej Evropi, če k temu prištejemo še ljudi turških korenin na severu Afrike, jih je več kot 20 milijonov na tem širšem geografskem območju.



»Ponavljam, vzemite za vsako ceno državljanstvo države, v kateri živite. Če ta država ne omogoča dvojnega državljanstva, bo Turčija našla način, da boste ohranili svoje pravice doma. Ne odrekajte se svojemu jeziku, veri in turški identiteti. Poskrbite, da bodo vaši otroci znali dobro turško, da bodo ohranili vero in identiteto. Kdor vse to izgubi, je izgubljen,« je pozval in dodal: »Prosim vas, da se aktivirate v političnih strankah držav, kjer živite, da boste vi zasedli prostor v parlamentih teh držav, ne naši sovražniki,« je ob oglušujočih vzklikih odobravanja Turkom po Evropi na srce položil Erdoğan. Še enkrat je Turke po Evropi pozval, naj nastopijo enotno kot bratje, da skupaj dobijo položaj v Evropi, ki si ga zaslužijo.
 

V Sarajevu imajo izvrsten položaj

Prizori na prepolnih ulicah starega dela mesta so ustvarjali vtis, da gostuje turška nogometna reprezentanca na kakšni zelo pomembni tekmi. Vse polno ljudi, ogrnjenih v turške zastave, oblečenih v trenirke turške nogometne reprezentance, turščina je bila glavni tuji jezik, Erdoğan pa glavni zvezdnik na slikah, zastavah in plakatih. »Čaj, bujrum, Erdoğan mašala, Güllen jok,« tako je s par turškimi besedami, ki se uporabljajo tudi v bošnjaškem jeziku (izvolite čaj, bravo, Erdoğan, Güllen ne) natakar v čajnici na turistični ulici Baščaršija šarmiral skupino turških gostov.



Pred Erdoğanovim obiskom ni bilo slišati veliko kritičnih glasov s srbske in hrvaške strani v BiH, saj tudi njih redno obiskujejo njim bližnji politiki iz sosednjih držav. Več je bilo kritičnih glasov s strani Bošnjakov, ki jih skrbi napol vazalski odnos njihove države do velikega regionalnega vodje. Ali je zmoten vtis, da Erdoğan in polno mesto Turkov dajeta krila bošnjaškemu nacionalizmu? »Seveda se tako krepi bošnjaški nacionalizem, vendar ocenjujem, da je tak učinek le pri, denimo, 10 do 15 odstotkih naših državljanov, ki so navdušeni nad turško vlogo v naši zgodovini in zgodovinsko vlogo Turkov vidijo kot vlogo osvoboditeljev od avstro-ogrskih okupatorjev,« nam je povedal Jovan Divjak, upokojeni general bošnjaške vojske.

V Beogradu rojeni Srb, ki je na začetku vojne ostal v Sarajevu in prevzel vodenje obrambe mesta ima 81 let in zaradi svoje vloge pri obrambi mesta uživa status legende Sarajeva. Medtem ko zaradi dezerterstva ne sme v srbske dele BiH ali v Srbijo, se z novinarji raje pogovarja v svojem stanovanju kot kjerkoli na ulici, saj se tam ob množici mimoidočih znancev ne bi mogli v miru pogovarjati. Divjak v Erdoğanovem obisku ne vidi nič slabega, če bi lepim besedam o prijateljstvu med državama sledila tudi dejanja v obliki naložb, ki bi zagotovile delo mladim in izobraženim ljudem.

»Kam se je skrila evropska demokracija?«

Trije Turki v zrelih letih, opremljeni s turškimi zastavami in transparenti so iz nemškega Gelsenkirchna v Sarajevo potovali dvajset ur. »V Nemčiji delam že 46 let, tam plačujem davke kot vsi drugi, v srcu pa sem še vedno Turek. Imam devet vnukov, in ko sem najmlajšemu, ki je star dve leti, rekel, da grem v Sarajevo poslušat našega predsednika, je hotel z menoj. Zakaj mi Nemčija ne dovoli, da svojega predsednika poslušam v Nemčiji? Je to demokracija ali svoboda, kot si jo zamišlja Merklova?« se sprašuje Rizvan. Nemčija in Evropa se bojita močne Turčije in Erdoğana, gospodarski razvoj Turčije in njena vloga v regiji sta tisto, kar straši Evropo pred Erdoğanom, je prepričan Bahattin, ki je v Nemčijo prišel kot 16-letnik pred 45 leti.



Se evropske države Erdoğana morda bojijo zaradi njegovega odnosa do opozicije in novinarjev, zaradi vse očitnejšega deficita demokracije v državi? »Zakaj menite, da je Erdoğan diktator? In tudi če bi bil, kaj vas moti, če si ga Turki izvolimo za svojega predsednika,« nam je z rafalom vprašanj odgovoril sumnjičavi Seref, ki je v Nemčiji že 48 let. Pogovora ni pozabil zaključiti z napol vprašanjem napol trditvijo, da se bom tudi jaz o tem, kar so mi povedali, zlagal v svojem članku, tako kot to o Turkih radi počnemo evropski novinarji.

Zakonca Reyhan in Ayhan Sariguel sta se na Erdoğanov shod vozila več kot 17 ur s kombijem iz Nemčije. »Rojena sem v Nemčiji, moj mož pa v Istanbulu. Oba sva ponosna Turka, delava in živiva v Nemčiji, v Sarajevo pa sva prišla izrazit podporo našemu predsedniku,« pravi Reyhan. Zakaj je bil shod v Nemčiji prepovedan, Reyhana ne zanima in o tem ne želi razpravljati, se ji pa pot v daljno Sarajevo zgolj za dva dni ne zdi nobena težava, ker je mesto prelepo in jo spominja na stare predele turških mest.
 

Je »sultan Erdoğan« prišel k svojim vazalom?

Jasmin Ahić, profesor na fakulteti za kriminalistiko in varnostne vede, se vzdevku sultan, ki ga Erdoğanu lepijo na številnih plakatih in transparentih v Sarajevu, zgolj nasmehne in spomni, da sultan pomeni vrhovni svetovni vladar. »Težava je nastala že ob napovedi Erdoğanovega prihoda, ko ni bilo jasno, v kakšni vlogi prihaja na obisk. Težava je vtis, da prihaja v Bosno kot vazalsko državo in da pri tem ne spoštuje institucij te države in že na tej točki se je domača javnost polarizirala,« pravi Ahić. Vtis, da se Srbi in Hrvati ne oglašajo zelo na glas in zelo kritično, po njegovi oceni drži. »Erdoğanov obisk v tem kontekstu jih ne moti, prvič zato, ker tudi vodilni politiki Hrvaške in Srbije pridejo sem, kadar želijo. Drugič pa zato, ker imata tako Hrvaška kot Srbija odlične odnose in izrazito močne gospodarske odnose s Turčijo. Zato je ta obisk v resnici polariziral predvsem tiste bolj leve in sredinske Bošnjake proti tistim, ki so postavljeni bolj na desni,« pojasnjuje Ahić, ki je oster kritik Bakirja Izetbegovića, Erdoğanovega zaveznika in prijatelja ter gostitelja na obisku v Sarajevu.


 

Bratje s Turki so lahko in morajo biti v Evropi

Izlivi čustev naklonjenosti med Bošnjaki in Turki, ki so tako po mnenju Erdoğana kot Izetbegovića kot bratje, nikakor ne pomenijo, da Bošnjaki ne morejo biti v dobrih odnosih s sodržavljani Srbi in Hrvati, je prepričan Mirko Pejanović, upokojeni profesor političnih ved na sarajevski univerzi. »To bratstvo se ne izključuje z dobrim odnosom med Bošnjaki in Srbi ter Hrvati. Nismo bratje, zakaj bi se pretvarjali, da smo. Smo pa lahko zelo dobri sosedje in tudi smo,« pravi Pejanović. Po njegovi oceni Erdoğanov nastop, ki so ga številne evropske države zavrnile, BiH pa sprejela, nikakor ne bi smel ogroziti evropske perspektive BiH. Edina pot do neomajnega miru za BiH vodi skozi borbo proti vsakovrstnim oblikam fašizma ter skozi EU in zvezo Nato, je prepričan Pejanović.