Neomejen dostop | že od 9,99€
Moskovska pokopališča so polna nasprotnikov režima Vladimirja Putina. Med njimi odslej ležijo tudi posmrtni ostanki ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je sredi februarja med prestajanjem zaporne kazni na skrajnem severu države umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Kljub močno povišani prisotnosti policije in sugestivnim opozorilom Kremlja je Navalnega na njegovo zadnjo pot pospremilo več tisoč pogumnih ljudi.
»Ne bomo te pozabili!« je bil eden izmed vzklikov, ki se je razširil med množico žalujočih, ko je pred cerkev v moskovskem okrožju Marjino prispela krsta pokojnega opozicijskega politika. Ko so si njeni nosilci vtirali pot v prostor bogoslužja, se je med ljudmi sprožil spontani aplavz. Navalnemu so žalujoči še enkrat zaploskali, ko je njegovo truplo zapustilo cerkev, in kasneje na pokopališču Borisov, kjer je zgodaj popoldne po srednjeevropskem času potekal sklepni del pogrebne slovesnosti. Tudi tam je bilo mogoče slišati vzklikanje imena pokojnega, pa tudi pozive h koncu vojne v Ukrajini.
Med žalujočimi sta bila opažena pokojnikova starša, njegova v izgnanstvu živeča vdova Julija Navalna in ožja ekipa sodelavcev pa so bili zaradi lastne varnosti primorani pogreb spremljati od daleč. »Ne vem, kako naj živim brez tebe, a poskušala te bom narediti ponosnega. Ne vem, ali bom zdržala, a bom vseeno poskusila,« je v čustveni izjavi, v času pogreba objavljeni na družabnih medijih, zapisala Julija Navalna, ki je kmalu po moževi smrti sporočila, da namerava nadaljevati njegovo življenjsko delo.
Poleg običajnih Rusov so se na pogrebu zbrali številni tuji diplomati, med njimi ameriški, francoski in nemški veleposlaniki. Udeležila se ga je prav tako slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, ki je po poročanju STA v spomin na Navalnega prejšnji teden položila cvetje tudi k spomeniku žrtvam politične represije v Moskvi.
Sedeminštiridesetletni politik, ki je v zadnjem desetletju svojega življenja postal najbolj mednarodno izpostavljeni domači kritik ruskega predsednika, je bil pokopan dva tedna zatem, ko se je zgrudil med prestajanjem devetnajstletne kazni v zaporniški koloniji v arktičnem krogu. Vzrok njegove smrti uradno še vedno ni znan, toda svojci in podporniki Navalnega odgovornost zanjo pripisujejo Putinovemu režimu.
Iz Kremlja so pred začetkom pogrebnih slovesnosti opozorili, da bodo vsakršni neprijavljeni protesti v podporo pokojniku obravnavani kot kršitev zakona. Oblasti so v preteklosti preprečile oziroma s silo zadušile podobna zborovanja privržencev ruske demokratične opozicije in tudi tokrat je vse kazalo, da varnostni organi ničesar nočejo ničesar prepustiti naključju.
Od smrti Navalnega so ruski varnostni organi po podatkih nevladnih organizacij aretirali že vsaj 400 ljudi, ki so se na različne načine poklonili pokojnemu politiku. Zadnje slovo so spremljale tudi številne druge neprijetnosti, denimo težave pri iskanju kraja pogreba. Mati pokojnega je potrdila, da so jo poskušale oblasti prisiliti v to, da se od sina poslovi na skrajnem severu države oziroma na zaprtem pogrebu.
»Najbolj se bojijo samih sebe,« je reakcijo oblasti za AFP komentirala Ana Stepanova, ena od žalujočih. »Ljudi, ki so tukaj, ni strah. Tudi Alekseja ni bilo strah,« je poudarila in dodala, da načelni in iskreni posamezniki, kot je bil on, ne bi smeli umirati.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji