Dialog, monolog ali nadaljevanje kakofonije?

V torek se je v Hongkongu zgodila nenavadna nesreča: vlak podzemne železnice, ki se je približeval eni od glavnih postaj, se je iztiril. V nesreči je bilo poškodovanih najmanj osem ljudi. Promet so začasno ustavili in takoj začeli preiskavo, ki bi lahko vplivala na nadaljnji potek protestov.



Hkrati so v Hongkongu zaznamovali sto dni od začetka nemirov, pri čemer je bilo mogoče opaziti vrsto znamenj, ki kažejo, da še ni konec ne demonstracij ne nasilja. Preiskovalci ugotavljajo, ali je bila železniška nesreča posledica poškodovanih tirov, na katere so demonstranti metali betonske bloke. Če se bo pokazalo, da je iztirjenje vlaka povzročila razpoka na kovinskem delu tračnice (treba je ugotoviti, ali je ta obstajala že pred nesrečo), bo imela vlada nesporen argument za uvedbo vseh, tudi najbolj grobih ukrepov za ustavitev nemirov.

Vodja območne vlade Carrie Lam je v torek objavila, da bo prihodnji teden odprla nova izhodišča za dialog z javnostjo, da bi lahko pri tem sodeloval čim večji del prebivalstva. Njeni funkcionarji se bodo srečevali s po več sto someščani ali predstavniki sektorjev, cilj tega pa je, kot je zatrdila Carrie Lam, da vsi skupaj najdejo rešitev za »vprašanja z globljih ravni«.

Toda aktivisti so že objavili načrt za nove proteste prihodnji konec tedna. V soboto bodo zavzeli park Tuen Mun in priredili mirne demonstracije na postaji metroja Yuem Long, s čimer bodo zaznamovali dva meseca od napada neznanih moških na potnike (in predvsem udeležence protestov), ki se je v okolici te postaje zgodil 21. julija.

Ponujena oblika dialoga najverjetneje ne bo zadovoljila demokratično usmerjenega tabora, ki zahteva ustanovitev neodvisne komisije. Ta naj bi preverila odgovornost vlade, predvsem pa policije, kar zadeva nepotrebno nasilje nad demonstranti. Največje stranke tega tabora so zato vnaprej sporočile, da ne bodo sodelovale v pogovorih s predstavniki vlade, kar pomeni, da bodo pripombe in zahteve naprej izražale s podporo demonstrantom na ulicah.


 

Odziv finančnih hiš

Carrie Lam je opozorila na dejstvo, da je finančna hiša Moody's and Fitch znižala rating Hongkonga, in poudarila, da »bomo slej ko prej to morali storiti«. »To« se je nanašalo na odločne korake k odpravi nemirov, da bi, kot je dejala, »nadoknadili vsaj del škode, ki je bila prizadejana ugledu« 7,5-milijonskega mesta.

Medtem ko so demonstranti v minulih dneh mirno držali »človeško verigo«, se držali za roke in prepevali »Slavo Hongkongu«, pesem, ki se je spremenila v himno protestov, sta eden od voditeljev prodemokratičnega gibanja Joshua Wong in ena od najbolj priljubljenih pop pevk in igralka Denise Ho pozvala ameriški kongres, naj v imenu zaščite demokracije, človekovih pravic in nasploh človekoljubnih načel podpre proteste.

»Vidimo, da si biznis ustvarja dobiček na Kitajskem,« je v Washingtonu dejala Denise Ho. »Številne ameriške družbe, ki poslujejo v Shenzhenu, si zatiskajo oči pred tem problemom.« Hkrati je v Washington odpotoval kitajski namestnik finančnega ministra Liao Min, da bi z ameriškimi funkcionarji pripravili nov krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela prihodnji mesec. Družbe (ne samo ameriške), o katerih govori Denise Ho, pravzaprav bolj zanima, kaj se bo zgodilo za pogajalsko mizo, kot dogajanje na ulicah. Biznis – tako kitajski kot zahodni – nestrpno čaka smrt neuresničene demokracije v enem od največjih finančnih in poslovnih centrov na svetu.


 

Zakon o človekovih pravicah

Ameriški kongres bi prihodnji teden lahko odprl vprašanje Hongkonga ter poskrbel za izglasovanje zakona o človekovih pravicah in demokraciji v nekdanji britanski koloniji. Ta zakon bi povečal možnost za uvedbo vrste gospodarskih in političnih sankcij proti Kitajski in hongkonški vladi, če bi se vodstvo v Pekingu odločilo za posredovanje, ki bi kakorkoli spominjalo na dogodke na Tiananmenu, ki smo jim bili priča pred 30 leti. Republikanski senator Marco Rubio, eden od podpornikov tega zakona, je zatrdil, da bi ga bil pripravljen podpisati tudi predsednik Donald Trump, in to kljub pripravam na še en krog trgovinskih pogajanj. Če bodo izglasovali zakon, verjetno sploh ne bo pogajanj. V Pekingu bi namreč v tem primeru ugotovili, da se nimajo o čem pogovarjati z ZDA.