Bruselj jasno obsodil novi Janšev napad na medije

»Brez sovraštva, brez groženj, brez osebnih napadov,« so na opoldanskem brifingu evropske komisije komentirali napade predsednika vlade Janeza Janše na časnikarje v Sloveniji in v zadnjih dneh še na nekaj bruseljskih dopisnikov. Tak poziv je podpredsednica evropske komisije za vrednote Věra Jourová sicer izrekla pred skoraj letom dni v kontekstu napadov na slovenske časnikarje.

Položaj se je zaostril z objavo članka bruseljskega spletišča Politico o pritisku vladajočih struktur na medije. Premier Janez Janša je v odzivu na članek na twitterju blatil in diskreditiral tako avtorico članka Lili Bayer kot tudi medij, za katerega dela. To je v zadnjih dneh sprožilo vrsto kritik medijev, strokovnjakov in politikov po vsej Evropi.



Predstavnik evropske komisije Christian Wigand je najprej opozoril, da bi zaščita novinarjev morala biti prednostna naloga vsake države. Podprli so tudi profesionalno delo avtorice članka. Eric Mamer, glasnik Ursule von der Leyen, je opozoril, da predsednica evropske komisije v celoti podpira tak odziv, kot so ga izrekli na brifingu.



Spomnili so tudi na lanske ugotovitve iz poročila o vladavini prava za Slovenijo, v katerem so izražali zaskrbljenost glede pritiskov na novinarje, ki ostajajo nekaznovani. To naj bi tudi nadaljevali v poročilu za letošnje leto. So pa opozorili, da je odgovornost držav članic, da poskrbijo za varnost novinarjev.



Glasnik Mamer je glede obsodbe Janševega odziva jasno povedal, da »ne sprejemamo zlobnih besed in jih obsojamo«. Ne morejo pa sprožiti postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje (infringement) na podlagi ene osebne žalitve ali komentarja.

»Naš odziv glede tega in odziv Ursule von der Leyen je jasen: obsojamo vsako žalitev ali napad na časnikarje. To nam v Bruslju ne bi prišlo na misel in tega ne pričakujemo od drugih, da si privoščijo takšne prakse,« je še povedal Mamer.
 

Kmalu monitoring Slovenije?

Sicer se v Bruslju tako v povezavi z mediji kot z drugimi stvarmi, kot je bil, denimo, vladni poseg v statistični urad, omenja možnost monitoringa Slovenije. To je v spletni razpravi francoske sekcije nizozemske liberalne stranke D66 z Blažem Zgago omenila evropska poslanka Sophie in 't Veld. Nizozemka v evropskem parlamentu vodi skupino za monitoring demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic.

Kot je pojasnila za Delo, bo predlagala vključitev monitoringa v Sloveniji v delovni program parlamentarne skupine. Monitoring se lahko konča s sklepi, recimo v obliki resolucije, ki bo morala čez celotno parlamentarno proceduro, od odbora za temeljne svoboščine (Libe) do glasovanja na plenarnem zasedanju. »A smo še daleč od tega,« pravi izkušena poslanka. Najprej naj bi prišla na mizo vsa dejstva, prisluhnili bodo »deležnikom«. Šele ko bodo imeli vsa dejstva, bodo lahko pripravili sklepe.
 

Madžarski model ni primeren za predsedovanje

Opozarja tudi, da monitoring ni enkratno dejanje, temveč proces. V primeru Bolgarije, Malte in Slovaške je vključevalo ustne obravnave, uporabo pisnih virov in obiske v državah. Začetek monitoringa po njenih besedah ne bi smel biti viden kot obtožba ali obsodba. V Sloveniji da je nekaj stvari, ki morajo pod drobnogled. Skupina sicer sodeluje z državami, ki so v monitoringu (Bolgarija, Malta, Slovaška); tamkajšnje oblasti pa so praviloma kooperativne.

Je pa še dodala, da je občudovanje modela Madžarske, ki je v postopku po 7. členu, skrb vzbujajoče. Od države, ki bo od 1. julija predsedovala svetu EU, ne pričakuje, da bo sledila primeru Madžarske.