Brezdomci na dnu brezna pandemije

Skrb vzbujajoče vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko bo, če že ni, za koronavirusom zbolel prvi brezdomec. Žal so v današnji družbi brezdomci le kolateralna škoda oziroma zadnja luknja na piščali današnjega časa. Večina ljudi, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, ne želi imeti nikakršnega opravka z njimi in jih, roko na srce, tudi če ne preživijo pandemije, nikakor ne bodo pogrešali.

Razmere se za tiste, ki bivajo na ulici, zaostrujejo. Nekatere javne sanitarije so zaprte, zaprte so tudi dežurne ambulante. Težavo za brezdomce predstavlja tudi odlok o prepovedi javnega zbiranja. V Italiji so brezdomci v času karantene prejeli tudi globe.

V kapitalističnih državah, kot so ZDA, pa je zaradi privatiziranega zdravstva njihovo preživetje pandemije še bolj negotovo, njihove možnosti za preživetje pa so minimalne.

V enem od večjih zavetišč v Las Vegasu so pri brezdomcu so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Da bi preprečili nadaljnje širjenje okužbe, so morali izprazniti zavetišče in poiskati nadomestno lokacijo za 500 ljudi. Zato so brezdomce namestili kar na parkirišče pred nakupovalnim centrom, da bi preprečili širjenje koronavirusa med njimi, kar pa je na družbenih omrežjih in v javnosti sprožilo veliko ogorčenje. Na parkirišču so po tleh zarisali bele črte, da bi brezdomce zadrževali narazen, kot to velevajo pravila o omejevanju družbenih stikov za ustavitev širjenja novega koronavirusa.

Po drugi strani pa so se z neizmerno srčnostjo izkazale humanitarne organizacije po svetu, ki se v teh nepredvidljivih časih zavzemajo za kar se da dostojno življenje najranljivejših skupin, med katere spadajo prav brezdomci.