Brexit obrnil hrbet Odi radosti, pred parlamentom protestniki (VIDEO)

Evropski parlament je danes v Strasbourgu začel ustanovno zasedanje, ki pa ga je takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene položaje tudi prekinil. Evropski poslanci namreč pred volitvami predsednika, ki naj bi bile v sredo, še čakajo na dogovor voditeljev EU o imenovanjih na najvišje položaje v EU.



​Ustanovno zasedanje, ki se je začelo z evropsko himno Odo radosti, je odprl dosedanji predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani (EPP), ki bo parlament vodil do izvolitve novega predsednika. Rok, do katerega lahko politične skupine ali najmanj 38 poslancev vložijo kandidature za predsednika parlamenta, so sicer z 19. preložili na 22. uro. Parlament naj bi jutri poleg predsednika izvolil tudi 14 podpredsednikov, pet kvestorjev in določil sestavo odborov.

Evropski parlament naj bi imel do izstopa Velike Britanije iz unije 751 poslancev, a se danes kolegom v Strasbourgu niso mogli pridružiti trije novoizvoljeni katalonski evropski poslanci, ki v Madridu niso mogli prevzeti svojih mandatov. To so nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, nekdanji katalonski minister Antonio Comin ter nekdanji podpredsednik te španske regije Oriol Junqueras. Ker se niso mogli udeležiti ustanovne seje, je bilo slišati pozive k priznanju njihovih mandatov tudi v parlamentarni dvorani, pred stavbo parlamenta v Strasbourgu pa so se zbrali protestniki.



Do izstopa Velike Britanije iz EU, zdaj predvidenem za 31. oktober, so v evropskem parlamentu tudi britanski evroposlanci. Ob začetku današnje seje je 29 poslancev iz stranke Brexit britanskega evroskeptika Nigela Faragea obrnilo hrbet evropski himni oziroma so se obrnili stran od izvajalcev Beethovnove Ode radosti.

Osem poslancev iz Slovenije pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini socialdemokratov (S&D) sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), pri liberalcih (RE) pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ).

V novem petletnem mandatu bo sicer v parlamentu osem političnih skupin. Čeprav bo še naprej najmočnejša desnosredinska EPP, je ta politična skupina, tako kot drugouvrščeni socialdemokrati (S&D), na volitvah močno poslabšala rezultat v primerjavi z letom 2014. EPP bo imela 182, S&D pa po zadnjih podatkih 154 evropskih poslancev. Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci, sledijo Zeleni/EFPA (75 poslancev), novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID) s 73 poslanci, evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) (62 poslancev), Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) (43 poslancev) ter zveza levičarskih strank GUE (41 poslancev). 13 poslancev ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini. V tokratnem sklicu parlamentu je 61 odstotkov novih poslancev, 39 odstotkov je ponovno izvoljenih. Moških je 60, žensk pa 40 odstotkov.



Praviloma je doslej evropski parlament predsednika za prvo polovico petletnega mandata izvolil že prvi dan ustanovne seje, potem ko sta se EPP in S&D v skladu s t. i. gentlemanskim dogovorom o delitvi predsedniškega mandata uskladila o svojih kandidatih. Tokrat je zaradi razpršenosti glasov na volitvah potreben širši dogovor.

Kot poudarjajo v Bruslju in Strasbourgu, se parlament na tej seji mora konstituirati. Če dogovora ne bo, se je po tihem celo omenjala možnost, da bi volitve vodstva parlamenta preložili na drugo julijsko ali celo septembrsko zasedanje, do takrat pa naj bi parlament vodil začasni predsednik.

Volitve predsednika bodo tajne, za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če v treh krogih zmagovalca ni, se v četrtem glasuje o dveh najmočnejših v tretjem krogu, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.