Bodo »specialci« za ubežnike zategnili zanko okoli Racmana?

Ljubljana – Europol je v javnost posredoval nov seznam najbolj iskanih (»Most Wanted«) zločink, ki se zaradi novega in vse bolj dovršenega načina ciljnega iskanja lahko upravičeno bojijo konca svobode.

Na seznamu iskanih oseb v Sloveniji je 475 ubežnikov. Iskanja 25 se je lotila posebej izurjena skupina kriminalistov, ki je vse dni v tednu, podnevi in ponoči, pripravljena začeti akcijo in izvesti aretacijo. Zaradi posebne mreže Evropskega združenje za aktivno iskanje oseb (European Network of Fugitive Active Search Teams), znane pod kratico ENFAST, se po neuradnih informacijah vse bolj zateguje tudi zanka okoli Sergeja Racmana, ki ga sodišče zaman pričakuje že nekaj časa.

Pravici mora biti zadoščeno

Kar nekaj ljudi, ki bi morali zaradi storjenih kaznivih dejanj svoj dolg družbi odplačati z zaporom, se z begom izogiba roki pravice.
Policije jih iščejo s tiralicami, a dolgo ni bilo jasno usmerjenega dela, s katerim bi te ljudi ciljno iskali. Navadno so jih našli v drugih postopkih ali preiskavah. Slovenska policija je delo aktivno začela leta 2015. »Trajalo je nekaj časa, da se specializirane ekipe po Evropi med seboj povežejo, uskladijo, poiščejo ustrezne rešitve. Tako je bilo tudi v tem primeru, zdaj pa lahko povem, da so rezultati zelo dobri in sporočilo vsem, ki so na begu, je, da jih bomo na takšen način prej ali slej izsledili,« je tako na ekipo kot delo ponosen višji kriminalistični svetnik Pavel Jamnik.

Priporočila evropskih institucij so bila, da policije posameznih držav ustanovijo posebne enote za ciljno iskanje. »Slovenija je majhna, zato smo sčasoma spoznali, da ni smiselno, da obdržimo posamezne regijske ekipe po policijskih upravah, ampak je ekipa zdaj centralizirana in se lahko kadarkoli odzove kjerkoli v Sloveniji,« pravi Jamnik. Glavni vzrok, da regijske razpršenosti ni več, je, da ubežniki niso ljudje, ki so zasidrani na enem mestu.

Prisluhnejo tudi pričakovanjem javnosti

Koliko kriminalistov je v slovenski enoti ENFAST, nam niso želeli razkriti, je pa bil Rade Odžič, eden od operativcev, ki je bil pripravljen govoriti za Delo, jasen: »Povsem dovolj, da so ubežniki lahko v skrbeh.« Kdo od ubežnikov je na listi najbolj iskanih, je odvisno od več meril, tudi od teže kaznivih dejanj, nevarnosti za ljudi in premoženje, škode, ki so jo povzročili in medijske odzivnosti.

»Mogoče se to zadnje zdi nenavadno, a da ti ljudje pridejo tja, kjer je zanje prostor, je pomembno tudi z vidika zaupanja državljanov v sistem. Ne samo da je nekdo obsojen, pomembno je tudi, da kazen odsluži,« je dodal Jamnik.

Na slovenskem seznamu je 25 oseb, samo v zadnjega pol leta so jih s ciljnim iskanjem zaprli šest.

V mreži enot ENFAST si kriminalisti znotraj različnih policij v Evropi pomagajo. »Pred 14 dnevi smo od nizozemske policije dobili zaprosilo, če bi lahko preverili podatek, da je kriminalec, ki ga iščejo, na območju Slovenije. Naša ekipa se je takoj odzvala, ga v nekaj urah identificirala, prijela in predala državi, ki je razpisala evropski nalog za prijetje in predajo. S tem so tudi žrtve tega storilca dobile zadoščenje.« Komunikacija med enotami je hitra, brez nepotrebne birokracije in drugih ovir, je pojasnil Odžič.

Na beg se dobro pripravijo

Pobegli obsojenci se zelo natančno pozanimajo, katero državo izbrati, da bo iskanje in izročanje oteženo. A lahko je tudi drugače. »Doživeli smo že, da so se nam ubežniki v solzah zahvalili, ker smo vendarle prišli ponje in jih rešili pekla tujih zaporov. Vedeti je treba, da ko se posameznika v tujini locira in aretira, do izročitve Sloveniji počaka v tamkajšnjih zaporih, kjer so razmere lahko res nevzdržne,« pravi Odžič. Jamnik je povedal, da poskušajo včasih tudi prek svojcev ubežnike prepričati, da jim bo čimprejšnja predaja prihranila marsikatero slabo izkušnjo. »Tudi tak poziv nam je že uspel,« doda Odžič.

Ko je iskana oseba locirana in aretirana, policija o tem obvesti sodišče, da pravosodju te države posreduje vso dokumentacijo, potrebno za predajo. Določene države s Slovenijo sporazuma nimajo ali pa ga ne spoštujejo, a tudi takšnih primerov je vse manj. »Če ne gre prek mednarodne pravne pomoči, gremo v druge izvedbe in mehanizme, ki so nam na voljo. Denimo po sklepu sodišča začasen odvzem osebnih dokumentov, torej je oseba na tujem brez veljavnega potovalnega dokumenta in v državi hitro postane nezaželena.« To so le nekatere taktike, ko meddržavna pomoč odpove.