Bloger ni preživel svojega predavanja

Med eksplozijo v baru Street Food Bar №1, ki je v lasti voditelja ruske zasebne vojske Wagner Jevgenija Prigožina, je bilo ranjenih več kot trideset obiskovalcev predavanja vojaškega poročevalca Vladlena Tatarskega, ta v Rusiji znani 40-letni bloger, ki je redno poročal z ukrajinske fronte, pa je bil ubit.

Že v nedeljo zvečer so za atentat na blogerja v ruskem zunanjem ministrstvu obtožili »kijevski režim«, ki da sovraži ruske vojaške poročevalce, ker svetu predstavljajo to, kar se dejansko dogaja v Ukrajini. »Zanje je bil nevaren, a je pogumno vztrajal do konca, izpolnjujoč svojo dolžnost,« so zapisali.

Podarjeni kipec z eksplozivom

Organi pregona so že prijeli storilko, ki je eksploziv pritihotapila v pozlačenem kipcu, na katerem je bil upodobljen nastopajoči bloger. Petindvajsetletna Darja Trepova, ki je zasliševalcem dejanje že priznala, je kipec blogerju podarila pred predavanjem. To je bilo teroristično dejanje, ki so ga organizirale ukrajinske varnostne službe, izvesti pa so ga pomagali »agenti, ki so povezani s tako imenovanim Skladom za boj proti korupciji [zaprtega opozicijskega voditelja Alekseja] Navalnega, katerega aktivna podpornica je bila priprta Trepova«, so prepričani v ruskem nacionalnem odboru za boj proti terorizmu. Iz Kijeva je prišel odziv, da se je v Rusiji začela »notranjepolitična borba«, »pajki so začeli v konzervi gristi drug drugega«, kakor se je izrazil Mihail Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Pestro je bilo življenje v eksploziji ubitega avtorja knjig Beg, Vojna in Meditacija. Kot Maksim Fomin se je 25. aprila 1982 rodil v industrijskem mestu Makijivka, ki je padlo v roke donbaškim upornikom že leta 2014. Takratni spopadi so nekdanjega rudarja, kasneje pa neuspešnega trgovca s pohištvom dobesedno rešili pred ukrajinskim »jarmom«. Sedel je namreč v zaporu, ker so ga obsodili zaradi ropa banke. Avgusta, ko so v neposredni bližini njegove kaznilnice v Gorlivki potekali ostri boji, je izkoristil priložnost in pobegnil na prostost. Priključil se je uporniškim bojevnikom, a so ga kasneje nove proruske oblasti spet zaprle.

Sodba je bila namreč še vedno pravnomočna, a je s posebnim ukazom Fomina, ki so mu soborci nadeli ime »Profesor«, pomilostil sam voditelj Doneške ljudske republike Aleksander Zaharčenko, ki je bil pred petimi leti ubit v podobnih okoliščinah v baru v središču Donecka. Fomin je potem služil v vojaških enotah obeh samorazglašenih donbaških republik vse do leta 2019, ko se je preselil v rusko »severno prestolnico«, si svoje novo ime izposodil pri junaku iz znane knjige Generacija P ruskega pisatelja Viktorja Pelevina in kot Vladlen Tatarski začel na spletnih omrežjih poročati o dogajanjih na ukrajinskih frontah.

Sledilo mu je okoli 563.000 uporabnikov

Tik pred začetkom ruske »posebne vojaške operacije« se je vrnil na fronto in se priključil bataljonu Vzhod (Vostok), kjer je postal eden od »pilotov« brezpilotnih letal. Hkrati pa je še vedno poročal in objavljal videoposnetke z bojišč. Marsikateri klasični medij bi mu zavidal njegovo »naklado«, saj mu je samo na omrežju telegram sledilo okoli 563.000 uporabnikov.

V zgodovino se je vpisal z izjavo, ki jo je izustil po tem, ko je konec lanskega septembra prišel s slovesne ceremonije, na kateri je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal ukaz o priključitvi Doneške in Luganske ljudske republike ter Hersonske in Zaporoške oblasti Ruski federaciji: »Vse bomo premagali, vse pobili, vse, ki jih je treba, oropali, vse bo tako, kakor mi ljubimo.«